|
|
|
Prijazno vas vabimo na predavanje in otvoritev razstave
DNEVNI METULJI SLOVENIJE
Predavanje Stanislava Čičerova bo v torek, 3. oktobra 2023, ob 18. uri, v prostorih centra za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok (Sermin 50, Koper).
Prvi frfotajoči dnevni metulji vsako leto napovedo prihod pomladi. Nekateri prezimijo in nas lahko presenetijo že v toplejših zimskih dneh, večina pa se jih pojavi v pomladanskih in poletnih mesecih. Vsako srečanje z njimi je prijetno in nekoliko skrivnostno.
Predavanju bo sledila otvoritev fotografske razstave avtorja Stanislava Čičerova.
Prijazno vabljeni.
Obvestilo!
S 1. oktobrom se spremeni odpiralni čas naravnega rezervata, ki bo do konca meseca odprt vsak dan od 7.00 do 19.00.
Od zanimivejših vrst smo v zadnjem tednu zabeležili togotnika, spremenljivi prodnik, črnovratega ponirka, dreversna cipa, žametna penica in večje število lisk (259) ter kreheljcev (104). Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, opaženih med 23. in 28. 9. 2023:
- labod grbec (Cygnus olor): 16 os., lagunav
- raca žličarica (Anas clypeata (Spatula clypeata)): 51 os., laguna
- žvižgavka (Anas penelope (Mareca penelope)): 45 os., laguna
- kreheljc (Anas crecca): 104 os., bonifika & laguna
- črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis): 1 os., laguna
- mali ponirek (Tachybaptus ruficollis): 36 os., laguna
- čopasti ponirek (Podiceps cristatus): 6 os., laguna
- kravja čaplja (Bubulcus ibis): 7 os., bonifika
- mala bela čaplja (Egretta garzetta): 25 os., bonifika & laguna
- velika bela čaplja (Ardea alba): 14 os., laguna
- siva čaplja (Ardea cinerea): 17 os., laguna
- mokož (Rallus aquaticus): 4 os., bonifika & laguna
- liska (Fulica atra): 259 os., laguna
- togotnik (Calidris pugnax): 1 os., laguna
- spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 1 os., laguna
- mali martinec (Actitis hypoleucos): 1 os., laguna
- zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 15 os., laguna
- veliki škurh (Numenius arquata): 1 os., laguna
- kozica (Gallinago gallinago): 8 os., laguna
- rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus (Larus ridibundus)): 26 os., laguna
- grivar (Columba palumbus): 13 os., bonifika
- vodomec (Alcedo atthis): 5 os., bonifika & laguna
- drevesna cipa (Anthus trivialis): 2 os., bonifika
- taščica (Erithacus rubecula): 10 os., bonifika & laguna
- kupčar (Oenanthe oenanthe): 1 os., bonifika
- žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., laguna
- svilnica (Cettia cetti): 17 os., bonifika & laguna
Naravni rezervat Škocjanski zatok je pomembna postojanka za številne ptice, ki se jeseni podajo na dolgo selitveno pot proti jugu. Pri nas se ustavijo, si odpočijejo in okrepčajo, nato pa nadaljujejo pot do prezimovališč v Sredozemlju ali Afriki.
Evropski dan opazovanja ptic bomo v Škocjanskem zatoku obeležili z organizacijo opazovalne točke med 10. in 13. uro. Zbirno mesto je v centru za obiskovalce.
V sklopu Tedna mobilnosti smo v sodelovanju z OŠ Elvire Vatovec Prade organizirali dogodek “Sprehodimo se do in po Škocjanskem zatoku”, ki je sledil geslu tedna mobilnosti 2023 “Varčne poti”. Poudarek je bil na spodbujanju odločitev za bolj racionalne načine potovanj, kot so različne oblike aktivne mobilnosti (hoja, kolesarjenje), uporaba javnega prevoza ter souporaba avtomobila. Te alternativne možnosti ne le zmanjšujejo stroške posameznika, temveč tudi zmanjšujejo okoljski odtis in imajo manj negativnih učinkov na zdravje. Med interpretativnim vodenjem po sladkovodnem delu rezervata je bil del pogovora namenjen tematiki, kako bi se družba spreminjala, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali izbrali aktivne načine mobilnosti.
Učenci OŠ Elvire Vatovec Prade so se skupaj s svojima učiteljema odpravili peš od šole do rezervata, pri tem pa so izvedli tudi čistilno akcijo pobiranja smeti ob cesti. To prizadevanje so nadaljevali tudi na območju rezervata, kjer so najprej spoznavali živalski in rastlinski svet rezervata, v drugem delu delavnice pa so se posvetili likovnemu ustvarjanju z namenom prikaza vpliva človeka, tako pozitivnega kot negativnega, na okolje. V okviru dogodka so se učenci tudi seznanili s pojmom ekosistemskih storitev ter spoznali, kako lahko prispevajo k varovanju narave in s tem k lastnemu zdravju.
Foto: Ksenija Pfeifer
V primerjavi s preteklimi tedni se je te dni selitev ptic v Škocjanskem zatoku nekoliko umirila. Od zanimivejših vrst smo zabeležili 7 belih štorkelj (prisotne 15.9.), škrjančarja, rjavega lunja, vijeglavko, vrtno penico, kupčarja, repaljščico in sivega muharja.
Seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazovali med 15. in 22. 9. 2023:
- Žličarica (Spatula clypeata): 22 os., laguna
- Žvižgavka (Mareca penelope): 25 os., laguna
- Kreheljc (Anas crecca): 36 os., laguna & bonifika
- Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis): 1 os., laguna
- Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 1 os., laguna & bonifika
- Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 2 os., bonifika
- Bela štorklja (Ciconia ciconia): 7 os., bonifika (15.9.)
- Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika & laguna
- Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., laguna
- Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika
- Mokož (Rallus aquaticus): 6 os., bonifika & laguna
- Črna prosenka (Pluvialis squatarola): 1 os., laguna
- Mali martinec (Actitis hypoleucos): 2 os., laguna
- Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 14 os., laguna
- Veliki škurh (Numenius arquata): 1 os., laguna
- Kozica (Gallinago gallinago): 1 os., laguna
- Vodomec (Alcedo atthis): 4 os., laguna & bonifika
- Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
- Vijeglavka (Jynx torquilla): 1 os., bonifika
- Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 8 os., bonifika
- Mestna lastovka (Delichon urbicum): 14 os., bonifika
- Rumena pastirica (Motacilla flava): 5 os., laguna
- Siva pastirica (Motacilla cinerea): 1 os., bonifika
- Kupčar (Oenanthe oenanthe): 1 os., laguna
- Repaljščica (Saxicola rubetra): 2 os., bonifika
- Vrtna penica (Sylvia borin): 1 os., bonifika
- Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
- Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 1 os., bonifika
- Sivi muhar (Muscicapa striata): 1 os., bonifika
- Grilček (Serinus serinus): 6 os., bonifika
V preteklih desetih dneh se je nabralo kar nekaj zanimivih opažanj selivk, ki Škocjanski zatok uporabljajo kot postajališče na selitveni poti v tople kraje. Izstopale so predvsem redkejše vrste pobrežnikov kot npr. peščenec (2. podatek za rezervat), veliki in Temminckov prodnik, puklež ter komatni deževnik. Zabeležili pa smo še veliko več – sledi seznam:
- Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 1 os., laguna
- Žličarica (Spatula clypeata): 14 os., laguna
- Žvižgavka (Mareca penelope): 12 os., laguna
- Kreheljc (Anas crecca): 82 os., laguna & bonifika
- Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 1 os., laguna & bonifika
- Čapljica (Ixobrychus minutus): 1 os., bonifika
- Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 10 os., bonifika
- Mala bela čaplja (Egretta garzetta): 107 os., bonifika & laguna
- Žličarka (Platalea leucorodia): 1 os., laguna (4.9.)
- Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika
- Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika
- Mokož (Rallus aquaticus): 4 os., bonifika & laguna
- Grahasta tukalica (Porzana porzana): 1 os., bonifika
- Polojnik (Himantopus himantopus): 3 os., bonifika
- Komatni deževnik (Charadrius hiaticula): 4 os., laguna
- Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 1 os., laguna
- Togotnik (Calidris pugnax): 1 os., laguna
- Veliki prodnik (Calidris canutus): 2 os., laguna
- Peščenec (Calidris alba): 1 os., laguna (8.9-14.9. – 2. podatek/2nd record)
- Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 5 os., laguna
- Mali prodnik (Calidris minuta): 1 os., laguna
- Temminckov prodnik (Calidris temminckii): 2 os., laguna (4.9.)
- Močvirski martinec (Tringa glareola): 1 os., laguna
- Pikasti martinec (Tringa ochropus): 2 os., laguna
- Mali martinec (Actitis hypoleucos): 2 os., laguna
- Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 24 os., laguna
- Veliki škurh (Numenius arquata): 3 os., laguna
- Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., laguna
- Puklež (Lymnocryptes minimus): 1 os., bonifika
- Vodomec (Alcedo atthis): 5 os., laguna & bonifika
- Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
- Vijeglavka (Jynx torquilla): 1 os., bonifika
- Drevesna cipa (Anthus trivialis): 3 os., bonifika
- Rumena pastirica (Motacilla flava): 4 os., laguna
- Siva pastirica (Motacilla cinerea): 1 os., bonifika
- Slavec (Luscinia megarhynchos): 2 os., bonifika
- Modra taščica (Luscinia svecica): 1 os., bonifika
- Repaljščica (Saxicola rubetra): 3 os., bonifika
- Brškinka (Cisticola juncidis): 1 os., bonifika
- Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 1 os., bonifika
- Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 2 os., bonifika
- Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 1 os., bonifika
- Sivi muhar (Muscicapa striata): 2 os., bonifika
- Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca): 1 os., bonifika
V centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok bomo v nedeljo, 24. septembra, ob 18.30 gostili premierno uprizoritev glasbeno lutkovne pravljice vsestranske umetnice Nike Solce. Predstava je primerna za vso publiko od 5. leta dalje. Obiskovalce prijazno prosimo, da na dogodek ne zamujajo.
Glasbeno lutkovna pravljica MALA BELA ČAPLJA je plod večletnega raziskovanja in opazovanja zanimivih in vedno bolj redkih močvirskih ptic, ki živijo na ankaranskem polotoku, od koder prihaja tudi avtorica zgodbe, lutkarica in glasbenica Nika Solce. Interaktivna predstava gledalce na rahločuten način vabi v pravljično čudežni svet narave, hkrati pa na povsem nevsiljiv način preko zgodb, lutk in glasbe vzpostavlja odnos in povezavo z naravnim svetom, ki ga je vse manj. Kar občudujemo in ljubimo, to bomo tudi varovali.
Pravljico je napisala: Nika Solce
Izvedba, lutke, režija, scenografija in glasba: Nika Solce
Ilustracija plakata: Jure Engelsberger
Produkcijo predstave so podprli: Občina Ankaran, MO Koper, Mednarodni center lutkovne umetnosti Koper in KD Matita.
Prijazno vabljeni,
da se nam v okviru Mednarodne noči netopirjev v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pridružite pri spoznavanju netopirje.
Uvodnemu predavanju bo sledil terenski ogled spremljanja eholokacijskih klicev netopirjev, v kolikor bo to dopuščalo vreme, pa si bomo ogledali tudi demonstracijo lova v mreže. Vabljeni vsi, ki jih zanima, kdo poleg ptic še leti v Škocjanskem zatoku.
VODI: Jan Gojznikar, Član Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN)
KJE: zbirno mesto: Center za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Sermin 50, 6000 Koper
KDAJ: 18.00
Med 31. majem in 2. junijem 2023 sva se sodelavki iz NRŠZ v okviru projekta ReCo »Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž evropskega zelenega pasu v srednji Evropi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekološke povezanosti« (INTERREG Srednja Evropa), udeležili strokovne ekskurzije na Češko. Gostitelj, projektni partner Ametyst, neprofitna organizacija s sedežem v Plznu in z več kot dvajsetletno tradicijo na področju okoljskega izobraževanja ter varstva narave, je zasnoval ekskurzijo s ciljem spodbujanja boljše obnove degradiranih habitatov vzdolž zelenega pasu na podlagi primerov dobrih praks. Projektni partnerji smo imeli priložnost spoznati različne pristope, izzive in rešitve ter izmenjati lastno znanje in izkušnje.
Kot primere uspešnih pristopov k obnovi degradiranih habitatov in ohranjanju biotske raznovrstnosti so nam predstavili tri območja: državni naravni rezervat Praděd, ornitološko območje Josefovské louky in pašni rezervat Milovice.
Prvi dan ekskurzije smo si ogledali travnike in pašnike v naravnem rezervatu Praděd (del krajinskega območja Jeseníky, ki je eno največjih zavarovanih območij na Češkem), ki jih ogroža zaraščanje z borovnico (Vaccinium myrtillus). Na celotnem Jeseniškem pogorju so s pašo tradicionalno gospodarili več sto let. Od leta 1950 je bilo to upravljanje ustavljeno in pašniki so se začeli zaraščati z borovnico, kar je povzročilo upad biotske pestrosti. Negativni trend se je še povečal s sajenjem ruševja (Pinus mugo) za omejevanje snežnih plazov. Glede na pretekle izkušnje, se je upravljavec odločil obnoviti pašo v tem naravnem rezervatu in po zaslugi projekta, ki je v fazi izvajanja, so začeli ustvarjati vrstno bogate (za zdaj) majhne odprte površine, ki so bile nekoč zaradi paše precej bolj obsežne.
Ornitološko območje Josefovské louky je primer uspešne obnove s ponovno uporabo starega namakalnega sistema iz obdobja Avstro-Ogrske, s pomočjo katerega so ustvarili primerne habitate za številne vrste ptic in druge živali, vezane na vodna in močvirna okolja. Zamisel o obnovi tega območja se je porodila članom Češkega ornitološkega društva (ČSO), nevladne organizacije, ki je kasneje tudi poskrbela za celotno obnovo in ga sedaj vzdržuje in financira pretežno s pomočjo donacij. Upravljanje območja, poleg košnje in odstranjevanja biomase, temelji tudi na paši s konji pasme exmoor in stare pasme goveda.
Zadnji dan ekskurzije je bil namenjen ogledu nekdanjega vojaškega območja v kraju Milovice, kjer je nastal pašni rezervat za velike parkljarje. Po opustitvi vojaških aktivnosti v 90. letih prejšnjega stoletja, se je območje začelo zaraščati z grmičevjem in invazivnimi tujerodnimi vrstami, kar je povzročilo upad biotske raznovrstnosti. Da bi upad zaustavili, so člani neprofitne organizacije Česká Krajina prišli na idejo o uvedbi paše treh vrst velikih rastlinojedih živali: exmoorskih konjev, bizonov ter stare pasme goveda. Projekt je dober primer trajnostnega razvoja in kaže, kako prizadevanja za obnovo upoštevajo pretekle človekove dejavnosti in jih uspešno nadomeščajo z drugimi (kot je denimo paša), vse s ciljem ohranitve biotske pestrosti.
|
|
|
Modri marogarček, foto: Stanislav Čičerov
