Svetovni dan voda, 22. marec,
smo obeležili s

13. SLIKARSKIM EX – TEMPOROM
KATEREGA SO V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV UJELI FOTOGRAFI

UNIVERZE ZA III. ŽIVLJ. OBDOBJE IZOLA
ANDRAGOŠKO DRUŠTVO MORJE
FOTOGRAFSKA SKUPINA POD VODSTVOM
mentorja REMIGIA GRIŽONIČA

RAZSTAVLJALCI:

BARBARA CASSERMANN
STANE ČEBRON
KRISZTINA DOLTAR
JOŽEF FABJAN
IRENA GREGORC
MARIJA GRIŽONIČ
LILIJANA HRVATIN
OSKAR JOGAN
VINKA KASTELIC
IRENA LIPOVEC LORGET
JACK LORGET
ADRIJANA MANDALENIČ
SAŠA SERGEJ MERKANDEL
RUDOLF SEMELBAUER
BOJAN ŠKERJANC
ANDREA ŠUMENJAK

OTVORITEV RAZSTAVE

bo v ponedeljek, 5. 11. 2018, ob 17. uri,
v prostorih Centra za obiskovalce NR Škocjanski zatok.
Razstava bo na ogled do 15. 11. 2018

Veseli bomo vašega obiska.

Vabilo (PDF)

OBVESTILO!

Z oktobrom se zaključi jesenska sezona rednih terminov sprehodov s kamarškimi kobilami po učni poti Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Zadnji oktobrski termini bodo na voljo ta teden:
– ČETRTEK, 25.10.2018, POPOLDNE in
– SOBOTA, 27.10.2018, DOPOLDNE

Zaradi velikega interesa smo novembra, v času jesenskih šolskih počitnic, razpisali še nekaj dodatnih terminov jahanja. Prisrčno vabljeni!

– PETEK, 2.11.2018, POPOLDNE,
– SOBOTA, 3.11.2018, DOPOLDNE in
– NEDELJA, 4.11.2018, DOPOLDNE

Rezervacijo uredite po telefonu na tel. št. 05 626 03 70 ali osebno na recepciji v centru za obiskovalce, od torka do nedelje, od 9.00 do 18.00 (z novembrom se urnik centra za obiskovalce spremeni, odprt bo od torka do nedelje od 9.00 do 15.00).

Drage obiskovalke, dragi obiskovalci Naravnega rezervata Škocjanski zatok,

obveščamo vas, da se s 1.11.2018 spremenita odpiralni čas naravnega rezervata (učna pot z opazovališči, parkirišče za obiskovalce v času obiska) in odpiralni čas centra za obisokovalce (recepcija, trgovina, bar). Odpiralni časi bodo ostali nespremenjeni do konca februarja 2019.

– NARAVNI REZERVAT (učna pot z opazovališči, parkirišče za obiskovalce v času obiska): 8.00 – 17.00;
– CENTER ZA OBISKOVALCE (recepcija, trgovina, bar): 9.00 – 15.00, ob ponedeljkih je zaprt

Z velikim veseljem vas seznanjamo, da je Svet Evrope 20. oktober razglasil za mednarodni dan krajin.

Krajine so vsakdanji življenjski prostor ljudi, so pomemben del človekovega okolja in kot take zvišujejo kakovost življenja. Krajine, v katerih se prepletajo naravne in kulturne vrednote ter izpričujejo način življenja preteklih rodov, krepijo prepoznavnost prostora in nacionalno identiteto. Kakovostna krajina je dragocen potencial prostora, ki lahko močno prispeva k razvoju družbe in konkurenčnega gospodarstva.

Evropska konvencija o krajini je mednarodni sporazum o varstvu, upravljanju in o načrtovanju krajin ter o ozaveščanju javnosti o pomenu krajin. Nastala je na pobudo Odbora ministrov Sveta Evrope in je bila sprejeta leta 2000 v Firencah v Italiji. Namen konvencije je zasnovati temeljni okvir za zaščito krajinskih vrednot, in ohranitev krajinske dediščine v celotni Evropi. V konvenciji izraz »krajina« pomeni območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov. Konvencija podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih morajo države podpisnice pri razvojnih politikah, strategijah, programih in pri mednarodnem sodelovanju, upoštevati. Evropsko konvencijo o krajini je podpisalo že 40 držav in od tega 38 tudi ratificiralo. Slovenija je konvencijo podpisala marca 2001, ratificirala julija 2003. (Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini, U.l.RS, št.74/2003). S podpisom in ratifikacijo konvencije je Slovenija jasno izrazila namero, da bo vidik varstva, upravljanja in načrtovanja krajin upoštevala v vseh procesih trajnostnega razvoja in varstva okolja.

Na dan 20. oktober 2018 Svet Evrope in vse države podpisnice Evropske konvencije o krajini praznujejo drugi mednarodni dan krajin, ki usmerja pozornost predvsem v spodbujanje šolskih in univerzitetnih programov oziroma predmetov usmerjenih v spoznavanje vrednot krajine ter spoznavanje pomena varstva, upravljanja in načrtovanja krajin (izvajanje 6. člena Evropske konvencije o krajini).

Vabimo strokovno javnost, šole in univerze, lokalne skupnosti in vse posameznike k praznovanju drugega mednarodnega dneva krajine.

Vabimo vas, da si pogledate tudi novico Svet Evrope:
https://www.coe.int/en/web/landscape/-/20-october-2018-second-international-landscape-day-of-the-council-of-europe

Kot že devetindvajsetkrat poprej je tudi letošnji konec julija potekal Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB), ki ga že dolga let organizira Društvo študentov biologije (DŠB). Za bazni tabor letošnje, že 30., ponovitve je bila zbrana osnovna šola v Marezigah, od koder se je 13 različnih skupin vsakodnevno odpravljalo na različne dele slovenske Istre, marsikateri pa so pretežno raziskovali še po Krasu in v Brkinih. Osnovni namen tabora je študentom približati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave, k njegovi izvedbi pa vsakoletno vabijo strokovnjake različnih področij terenske biologije. Seveda je pomemben poudarek tudi na diskusiji in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb. 55 udeležencev tabora, povečini študentov biologije ljubljanske univerze, je na taboru spoznavalo diverziteto različnih živalskih skupin oziroma višjih rastlin ter gliv proučevanega območja.

Več raziskovalnih skupin je pri svojem delu obiskalo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer sta nas med drugim toplo sprejemali Bia Rakar in Bojana Lipej. Poleg splošne predstavitve Škocjanskega zatoka, njegove zgodovine ozaljšane z zanimivimi anekdotami, smo imeli možnost biti med »izbranimi«, ki smo vstopili tudi v, za javnost sicer zaprti del naravnega rezervata. Povsem vnaprej načrtovano, vsak v drugem delu dneva. Največkrat je v naravnem rezervatu bila ornitološka skupina, ki je s pomočjo daljnogledov in teleskopa opazovala ptice tako v sladkovodnem delu kot tudi v brakični laguni. Med zanimivejšimi opazovanji velja izpostaviti opazovanja kostanjevke (Aythya nyroca), čapljice (Ixobrychus minutus), žličarke (Platalea leucorodia) in rjave čaplje (Ardea purpurea). V najbolj vročem delu dneva 24. julija so po Zatoku z metuljnicami postopali v odonatološki skupini. V par urah so popisali 25 vrst, med njimi so bili priča številnim sredozemskim kamenjakom (Sympetrum meridionale) in opoldanskim škrlatcem (Crocothemis erythraea) ter redkima grmiščni zverci (Lestes barbarus) in afriškemu minljivcu (Anax ephippiger), na seznam vrst kačjih pastirjev Naravnega rezervata Škocjanski zatok pa so kot 41. vrsto dodali navadnega kamenjaka (S. vulgatum). Želena ponovitev najdb dveh zelo redkih vrst iz leta 2012 – pasastega kamenjaka (S. pedemontanum) in temnega slaniščarja (Selysiothemis nigra) – se žal tokrat (še) ni uresničila. V večernih urah istega dne pa so rezervat obiskali še hroščarji. Še pred mrakom so postavili belo platno in ob njem prižgali UV luč, ki privablja nočno aktivne hrošče. Ulovili so kar nekaj različnih vrst manjših kopenskih hroščev, a večjih vrst vodnih, na katere so najbolj upali (npr. iz rodu Eretes), tokrat ni bilo na spregled. Z razliko od prej omenjenih dveh skupin, se skupina za hrošče tudi še po taboru ukvarja z obdelavo vzorca, tako da bodo točen seznam vrst pripravili šele tekom zime.

V mesecih (včasih žal v letih) po taboru mentorice in mentorji, kdaj pa tudi udeleženci tabora, pripravijo poročila o delovanju skupin, ki jih nato DŠB objavi v taborskem zborniku. Nemalokrat pa so na podlagi taborskega dela pripravljeni tudi strokovni prispevki v različnih predvsem slovenskih revijah (npr. Natura sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta entemologica slovenica, …). Vse skupine, ki smo Škocjanski zatok obiskale, pa smo se zavezale k posredovanju podatkov o tamkajšnjih najdbah, saj vemo, da lahko DOPPSu tovrstni podatki služijo za še bolj učinkovito upravljanje tega izjemnega koščka Istre.

Avtorji besedila: Damjan Vinko, Urška Ratajc, Blaž Blažič

V torek, 9.10.2018, smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok skupaj s predstavniki družbe Luka Koper slovesno predali v uporabo električno delovno vozilo za upravljanje naravnega rezervata italijanskega proizvajalca Alke. Zahvaljujoč sponzorskim sredstvom družbe Luka Koper smo tako v naravnem rezervatu še korak bližje ciljem s področja trajnostne mobilnosti.

Električno delovno vozilo Alke ATX 240E je namenjeno upravljanju površin in objektov za obisk, torej opazovalnic, opazovališč in učnih poti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: predvsem dostavi orodja in materiala za popravila in vzdrževalna dela ter pobiranju smeti. Odkar je Škocjanski zatok dokončno urejen in ponovno odprt za obisk, je precej upravljavskih aktivnosti povezanih z vzdrževanjem površin, na katerih se zadržujejo obiskovalci, ter opravljanje monitoringa in naravovarstvenega nadzora, ki smo jih doslej opravljali z osebnimi avtomobili ali traktorjem. Primerna rešitev za te potrebe je uporaba električnega delovnega vozila, s čimer sledimo tudi ciljem trajnostne mobilnosti na zavarovanem območju narave.

S finančno pomočjo družbe Luka Koper v višini 25.000 EUR smo pred kratkim v ta namen kupili električno delovno vozilo ATX 240E italijanskega proizvajalca ALKE. Vozilo je tehnično dovršeno in opremljeno z litijevimi baterijami, zato smo finančni načrt za nakup vozila ob manjšem lastnem vložku zaprli s subvencijo Eko sklada v višini 4.500 EUR.

Ob slovesni predaji vozila v uporabo je predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel povedal: »Luka Koper se zaveda vpliva, ki ga ima pristaniška dejavnost na okolje, in odgovornosti do najbližjih sosedov. Sodelovanje med Luko Koper in Škocjanskim zatokom je zgleden primer sobivanja industrije in zavarovanega območja, ki dviguje vrednost tudi naši osnovni dejavnosti. Danes imamo vse več strank takih, ki imajo močno poudarjen občutek za okoljevarstvo in to pričakujejo tudi od svojih poslovnih partnerjev.«

Družba Luka Koper je bila v lokalnem okolju prvo podjetje, ki je delovanje Škocjanskega zatoka finančno podprlo že leta 2000 ob prijavi projekta LIFE za obnovo območja Evropski komisiji in na ta način že takoj po zavarovanju izkazalo zaupanje v razvijajoče se zavarovano območje v soseščini. Nekajkrat smo pridobili tudi sofinanciranje manjših projektov iz sklada Živeti s pristaniščem. Nekdanja vodja naravnega rezervata mag. Nataša Šalaja je ob tem dodala: »Ne gre pa samo za finančno pomoč. V Luki Koper vedno naletimo na odprte sogovornike in posluh. Ko smo se v obdobju sanacije razsvetljave leta 2010 obrnili nanje glede na opaženo pretirano razsvetljenost v naravnem rezervatu, so nam dali prednost in najprej uredili razsvetljavo na meji z naravnim rezervatom, kasneje so uredili tudi baražo na morskem kanalu, ki bi v primeru razlitja nafte ali njenih derivatov v pristanišču preprečila širitev madeža v naravni rezervat. Sodelovali smo tudi pri iskanju rešitev za zmanjšanje hrupa. Glede na vplive na okolje iz Luke smo zelo zadovoljni tudi z delom zaposlenih na področju za varstvo okolja in ekologijo.«

V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok smo z ukrepi za povečanje trajnostne mobilnosti pričeli v letu 2017 z vzpostavitvijo kolesarnice, zaradi česar se je takoj povečal obisk območja s kolesi. Iz sredstev Sklada za podnebne spremembe smo skupaj z ostalimi slovenskimi zavarovanimi območji kupili električno vozilo za opravljanje javne službe, letos je sledila še vzpostavitev polnilnice za električna vozila. Upamo, da bomo v prihodnje lahko v električni vozni park dodali še vozilo za prevoz starejših in gibalno oviranih obiskovalcev po učni poti in električni bager za vzdrževanje habitatov.

Sporočilo za javnost (pdf)

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 6. in nedeljo, 7. oktobra 2018 in to že 25. leto zapored. Vse od leta 1993 smo na skoraj 40.000 dogodkih po vsej Evropi ptice približali že več kot milijon ljudem, ki so skupaj opazovali več kot 73 milijonov ptic.

Glavni namen te četrt stoletja dolge tradicije je ozaveščanje ljudi o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih v Mediteranu in Afriki. Letos vas skupaj z 38 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob 25. obletnici dogodka vas lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja!

Ob koncu vikenda bodo podatki o vseh opazovanih pticah in sodelujočih zbrani s strani nacionalnih koordinatorjev in posredovani v Evropski center. Letošnji Evropski center predstavlja luksemburški partner natur&ëmwelt/BirdLife Luxembourg, ki bo sprejel in analiziral letošnje podatke. Ti bodo dostopni tako na spletni, kot tudi na Facebook strani EuroBirdwatch. DOGODKI DOPPS po Sloveniji: http://ptice.si/2018/10/evropski-dan-opazovanja-ptic/

DOGODEK v ŠKOCJANSKEM ZATOKU

KJE: Opazovalna točka bo v osrednji opazovalnici, na učni poti, ki poteka po obrobju sladkovodnega dela naravnega rezervata na Bertoški bonifiki, NR Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper
KDAJ: 7. oktober 2018, od 9.00 do 11.00

KAJ: Evropski dan opazovanja ptic poteka ravno v času jesenskih selitev, namenjen je osveščanju javnosti o pticah selivkah, njihovih selitvenih poteh, ogroženosti in načinih varstva. Ptice selivke ne poznajo meja. Ključnega pomena je, da vzdolž njihovih več tisoč kilometrov dolgih selitvenih poteh ohranimo območja, kjer se lahko hranijo, počivajo in v miru nabirajo moči za nadaljevanje poti. Pomembna so zlasti mokrišča. Selivke pa lahko opazujemo kjerkoli, tudi v mestnem parku.
INFO.: Bojana Lipej (dodatne informacije na 051 680 442)

Spoštovani,

V torek, 9. oktobra 2018, vas ob 14. uri vabimo na slovesno predajo v uporabo električnega delovnega vozila za upravljanje naravnega rezervata, ki bo pred centrom za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Odkar je Škocjanski zatok dokončno urejen in ponovno odprt za obisk, je precej upravljavskih aktivnosti povezanih tudi z vzdrževanjem poti in drugih površin, na katerih se zadržujejo obiskovalci, ki smo jih do nedavnega opravljali s traktorjem. Primerna rešitev za te potrebe je uporaba električnega delovnega vozila, s čimer sledimo tudi ciljem trajnostne mobilnosti na zavarovanem območju narave.

S finančno pomočjo Luke Koper, d.d., v višini 25.000 EUR smo pred kratkim v ta namen kupili električno delovno vozilo ATX 240E italijanskega proizvajalca ALKE. Vozilo je tehnično dovršeno in opremljeno z litijevimi baterijami, zato smo finančni načrt za nakup vozila ob manjšem lastnem vložku zaprli s subvencijo Eko sklada v višini 4.500 EUR.

V nadaljevanju vam bomo ob kavi in manjšem prigrizku na kratko predstavili še druge pomembne novosti pri upravljanju Naravnega rezervata Škocjanski zatok in odgovorili na vaša vprašanja.

Prisrčno vabljeni!

Kontaktna oseba:
Bia Rakar, DOPPS
koordinatorka za področje izobraževanja in stikov z javnostmi
031 269 811

-> Vabilo (PDF)

POZOR, VZDRŽEVALNA DELA S STROJNO MEHANIZACIJO!

Od torka, 2. oktobra, bodo predvidoma dva tedna potekala vzdrževalna dela na območju sladkovodnega dela Škocjanskega zatoka.

Obiskovalce v tem času opozarjamo na pozornost in previdnost med zadrževanjem v rezervatu. Če na učni poti vidite zaposlene in mehanizacijo, se prosimo umaknite!

Hvala za razumevanje!