Mesečni arhivi: februar 2019

Delavnica pletenja peharjev iz trstike

Vabimo vas
na delavnico pletenja peharjev iz trstike,
ki bo potekala v soboto, 2. 3. 2019, od 9. do 12. ure,
v prostorih centra za obiskovalce NR Škocjanski zatok (Sermin 50, 6000 Koper)

Delavnico organizira društvo Dobra pot v sodelovanju z Društvom za opazovanje
in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Spletali bomo male peharje na način kot se spleta slamnate peharje,
vendar bomo uporabili liste navadnega trsta.

Na delavnici bo poskrbljeno za material in orodje,
udeleženci pa bodo izdelali vsak svoj izdelek ter osvojili
potrebno znanje za samostojno pletenje.

Prispevek za delavnico znaša 20 €.

Zaradi omejenega števila udeležencev se prosimo prijavite na: jasmina.klopcic@dobra-pot.si.
Prijazno vabljeni!

Vabilo na delavnico (pdf)

Poslovili smo se od Fabia Perca, dolgoletnega prijatelja in podpornika Škocjanskega zatoka

Po težki bolezni je umrl Fabio Perco, tržaški zoolog, biolog, naravovarstvenik, umetnik, fotograf, avtor številnih knjig in predavatelj na Tržaški univerzi, brez dvoma človek z veliko začetnico.

Življenje je posvetil varstvu narave in na tem področju pustil globok pečat, saj je pomembno prispeval k ustanovitvi mnogih naravnih rezervatov v Furlaniji Julijski Krajini (Riserva di Cornino, RN regionale Isola della Cona…). Bil je ustanovni oče Naravnega deželnega rezervata na izlivu Soče, kjer je dolga leta vodil biološko raziskovalno postajo (SBIC). S svojimi izkušnjami pri oblikovanju habitatov in poznanstvi po Italiji je neizmerno pomagal tudi pri renaturaciji Škocjanskega zatoka. Nenazadnje pa je bil tudi eden izmed ustanovitelji Regionalne pobude v okviru Ramsarske konvencije programa MedWet (Mediterranean Wetlands Initiative – Ramsar Regional Initiative).

Fabio bo za vedno ostal v naših srcih, nanj pa nas bodo spominjale tudi njegove čudovite risbe ptic in habitatov Škocjanskega zatoka, s katerimi je že v letih 2001-2002 ‘’vizionarsko’’ predvidel stanje območja po renaturaciji.

Fabio Perco na simpoziju o mokriščih v Maroku, pred 7 let , Foto: Nataša Šalaja

Tujerodne želve

Danes, 15.2.2019, smo opazili tudi prvo želvo rdečevratko (Trachemys scripta scripta) – tujerodno invazivno vrsto, ki ogroža našo vse bolj redko avtohtono močvirsko sklednico (Emys orbicularis).

Rdečevratka in rumenovratka sta podvrsti popisane sklednice, ki so naravno razširjene na vzhodu ZDA. Dolga leta so jih prodajali v trgovinah za male živali, odrasle želve so lastniki pogosto spuščali v naše naravno okolje, kjer se tudi uspešno razmnožujejo. So veliko bolj agresivne od naše močvirske sklednice ter z njo tekmujejo za vire hrane in življenjski prostor.

Zaradi invazivnosti so njihovo prodajo prepovedali, prepovedano jih je tudi razmnoževati, kupovati, gojiti ali izpuščati v okolje.

V okviru projekta IMPRECO bomo na območju Škocjanskega zatoka spremljali prisotnost močvirske sklednice in rdečevratke ter rumenovratke. Če jih boste opazili, vas prosimo, da nam javite. Na ali ob učni poti najdene rdečevratke in rumenovratke pa prinesete v center za obiskovalce, kjer bomo poskrbeli, da se jih prestavi v nadzorovano okolje, kjer ne morejo škoditi naši avtohtoni močvirski sklednici. Že v naprej se vam lepo zahvaljuejmo.

Rdečevratka (Trachemys scripta scripta) v trstičju, foto: Bruna Novel

Usposabljanje prostovoljcev za popise izbranih ciljnih vrst

VABILO na usposabljanje prostovoljcev za popise izbranih ciljnih vrst v NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK

Spoštovani,

v okviru projekta IMPRECO, ki ga DOPPS kot projektni partner izvaja v okviru programa INTERREG ADRION 2014-2020, vas vabimo na teoretični del usposabljanja prostovoljcev za popise izbranih ciljnih vrst Naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki bo

v sredo, 13. februarja 2019, s pričetkom ob 16. uri,
v prostorih Centra za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Na usposabljanju vam bomo skladno s priloženim programom predstavili projekt IMPRECO, dosedanje rezultate projekta na področju biotske raznovrstnosti ter izbrane ciljne vrste in protokol za izvedbo poenostavljenega monitoringa.

Gosenica cinobrastega medvedka, foto: Mirko Kastelic
Izbrane ciljne vrste so navadna čigra, polojnik, primorska kuščarica, močvirska sklednica, zelena rega, navadni pupek in cinobrasti medvedek. Naučili vas bomo, kako jih prepoznati in popisovati na območju Škocjanskega zatoka. Na začetku popisovalne sezone, predvidoma konec marca ali začetek aprila, bomo organizirali še praktični del usposabljanja, ko bomo terensko delo predstavili še v praksi. Z vašimi opazovanji boste vsi sodelujoči dopolnili podatke, pridobljene s strokovnimi popisi in tako prispevali k boljšemu poznavanju izbranih vrst na območju naravnega rezervata. Hkrati nam boste pomagali tudi pri ozaveščanju ostalih obiskovalcev in posledično k varstvu našega največjega bogastva – narave.

Projekt je financiran iz programa INTERREG ADRION, v njem pa sodeluje sedem partnerjev iz jadransko-jonske regije. Slovenski partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki v projektu sodeluje z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok kot projektnim območjem.

Prisrčno vabljeni!

Bia Rakar
odgovorna oseba za področje komunikacije
bia.rakar@dopps.si, 031-269-811

Vabilo in program usposabljanja (pdf)

Svetovni dan mokrišč 2019

2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske pestrosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov in na s tem povezane družbenogospodarske potrebe za zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Tema letošnjega dneva mokrišč je: »PRISPEVAJMO K BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB – USTAVIMO IZSUŠEVANJE MOKRIŠČ!«

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske pestrosti ter območja rekreacije in sprostitve. Poleg številnih funkcij, ki jih opravljajo, ponujajo pomembne naravne vire za človekov razvoj, pomembna pa so tudi za kmetijstvo, in obratno – kmetijske dejavnosti s pravilno tehnologijo ohranjajo vitalna mokrišča.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006).

Za obeležitev tega dne, v nedeljo 3. februarja, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan in OŠ Lucija skupaj pripravljamo ustvarjalno delavnico namenjeno otrokom, starim od 8 do 12 let. Ogledali si bomo kratke poučne filme o problemu smetenja okolja, predvsem vodnih teles, potekal bo tudi pogovor na temo »deset stvari za manj smeti«, sledile bodo delavnice izdelovanja živalskih likov iz odpadnega materiala ter lojnih pogač za hranjenje ptic. Prijave smo zbirali do 30.1.2019.

Dodatne informacije:
Bojana Lipej
+386 (0)51 680 442, bojana.lipej@dopps.si