Zanimiva opazovanja ptic, 25. – 28. 7. 2022

Ta teden je redni monitoring ptic v naravnem rezervatu popestrila žličarka, ki se je hranila v polslani laguni. Osebek je imel na nogi plastični identifikacijski obroček, s pomočjo katerega bomo lahko ugotovili poreklo ptice (kje in kdaj je bila obročkana). Zaenkrat vemo le, da prihaja iz sosednje Italije.
Sledi seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili na območju rezervata med 25. in 28. 7. 2022:

  • Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 15 os., bonifika & laguna
  • Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika
  • Čapljica (Ixobrychus minutus): 3 os., bonifika
  • Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 8 os., bonifika
  • Črna štorklja (Ciconia nigra): 1 os., laguna
  • Žličarka (Platalea leucorodia): 1 os., laguna
  • Polojnik (Himantopus himantopus): 2 os., bonifika
  • Močvirski martinec (Tringa glareola): 6 os., laguna & bonifika
  • Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 9 os., laguna
  • Mali martinec (Actitis hypoleucos): 8 os., laguna
  • Pikasti martinec (Tringa ochropus): 2 os., laguna
  • Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 30 os., laguna
  • Veliki škurh (Numenius arquata): 2 os., laguna
  • Mala čigra (Sternula albifrons): 14 os., laguna & bonifika
  • Navadna čigra (Sterna hirundo): 41 os., laguna
  • Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., bonifika
  • Vodomec (Alcedo atthis): 2 os., laguna & bonifika
  • Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
  • Slavec (Luscinia megarhynchos): 4 os., bonifika
  • Brškinka (Cisticola juncidis): 5 os., bonifika
  • Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
  • Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 10 os., bonifika
  • Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 3 os., bonifika
  • Kobilar (Oriolus oriolus): 1 os., bonifika
Žličarka (desno) in mala bela čaplja (levo), foto: Domen StaničŽličarka (desno) in mala bela čaplja (levo), foto: Domen Stanič

Pomladanska selitev v NR Škocjanski zatok

V Škocjanskem zatoku je bila prva polovica leta 2022 v znamenju velike pestrosti ptic, celo take, kot ji nismo bili priča že nekaj let. Zagotovo so temu botrovali primerni vodostaji v sladkovodnem delu rezervata, ki smo jih lahko zagotavljali po nedavni sanaciji dotrajanega praga na kanalu Ara. Ustrezen vodni nivo je v sladkovodna okolja rezervata že v februarju in marcu pritegnil lepa števila prezimujočih in selečih se vrst rac in pobrežnikov.

Desetega marca nas je presenetila zgodnja vrnitev s prezimovališč enega osebka čapljice (Ixobrychus minutus), kar verjetno predstavlja najzgodnejši podatek te vrste za Slovenijo. V drugi polovici marca so sledile številne druge selivke med katerimi so izstopali črnorepi kljunači (Limosa limosa), večje jate togotnikov (Calidris pugnax), kostanjevke (Aythya nyroca), dve dolgorepi raci (Anas acuta), številni žerjavi (Grus grus), bobnarica (Botaurus stellaris) in svatovsko obarvana modra taščica (Luscinia svecica).

Čapljica (Ixobrychus minutus), foto: Domen StaničČapljica (Ixobrychus minutus), foto: Domen Stanič

Mesec pravih redkosti pa je bil april. Dne 9. 4. 2022 smo na seznam rezervata dodali novo, že 263. vrsto, to je stepski lunj (Circus macrourus). Po redkosti sta mu sledila še citronasta pastirica (Motacilla citreola) in belovrati muhar (Ficedula albicollis), oba le 2. podatka za rezervat. Zanimiva je bila tudi najdba samice velikega žagarja (Mergus merganser) v brakični laguni. Med manj redkimi, a še zmeraj zanimivimi gosti smo v aprilu zabeležili tudi rdečo lastovko (Cecropis daurica), ribjega orla (Pandion haliaetus), štiri kaspijske čigre (Hydroprogne caspia), dve zlati prosenki (Pluvialis apricaria) ter nekaj malih škurhov (Numenius phaeopus) in pukležev (Lymnocryptes minimus).

stepski lunj (Circus macrourus), foto: Stefano ZanonStepski lunj (Circus macrourus), foto: Stefano Zanon

Tudi maj je postregel z nekaj redkimi vrstami, med katerimi je zagotovo izstopal rjavoglavi srakoper (Lanius senator, 3. podatek za rezervat), sledili pa so mu trstni cvrčalec (Locustella luscinioides), beloperute (Chlidonias leucoptera) in belolične čigre (Chlidonias hybrida), žličarke (Platalea leucorodia), plevica (Plegadis falcinellus), bela štorklja (Ciconia ciconia) ter dva Temminckova (Calidris temminckii) in srpokljuni prodniki (Calidris ferruginea). Od zgodnjih gnezdilk so nas presenetile predvsem sive gosi (Anser anser), ki so letos gnezdile s kar štirimi pari.

Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na FB strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: https://www.facebook.com/skocjanskizatok/ ali na spletni strani: https://www.skocjanski-zatok.org/category/novice/

Obisk Škocjanskega zatoka v poletnih mesecih

Načrtujete obisk Škocjanskega zatoka v poletnih mesecih?
Za vas imamo nekaj napotkov.

❗️Rezervat (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo do konca avgusta odprt VSAK DAN od 6.00 do 21.00.

✅ Priporočamo, da se v rezervat odpravite v zgodnjih jutranjih urah in obisk zaključite nekje do 9. ure, saj je kljub senci, ki jo nudijo strehe na opazovališčih, večji del poti izpostavljen soncu, in zrak se v teh dneh hitro pregreje.

👀 V zgodnjih jutranjih urah so živali bolj aktivne in tako je verjetnost, da boste kaj opazili, večja.
Ne pozabite! S seboj imejte tudi (svežo) vodo/pijačo in ustrezno zaščito pred soncem.

👀 Kaj lahko opazite? 👉 Zanimiva opazovanja tedensko objavljamo na naši spletni strani: https://www.skocjanski-zatok.org/tmp-22-07-2022/

👉 Vstop je za individualne obiskovalce prost!
Obvezni vodeni ogledi: skupine z več kot 10 obiskovalci in vse šolske skupine (obvezna predhodna najava) https://www.skocjanski-zatok.org/obisk/

❗️ Bodite spoštljivi do narave in ostalih obiskovalcev! ❗️

👉 Osnovne informacije lahko v času zaprtja centra za obiskovalce (od 15. 7. do vključno 15. 8. 2022) dobite na naši spletni strani in v publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne na-> https://www.skocjanski-zatok.org/publ/

Močvirski martinec (Tringa glareola), Foto: Domen StaničPhoto: Bia Rakar
Močvirski martinec (Tringa glareola), Foto: Domen Stanič

Zanimiva opazovanja, 18. – 22. 7. 2022

Tudi sredi poletja Škocjanski zatok postreže s presenečenji. Danes smo med rednim monitoringom ptic v polslani laguni opazovali enega osebka zlatega šakala (Canis aureus). Gre za prvi dokumentirani podatek te vrste znotraj območja naravnega rezervata.

Od ptic je izstopala predvsem jatica močvirskih martincev na selitvi in smrdokavra. Sledi seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih v zadnjem tednu opazovali na območju rezervata.

  • Kreheljc (Anas crecca): 5 os., laguna
  • Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 23 os., bonifika & laguna
  • Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika
  • Čapljica (Ixobrychus minutus): 2 os., bonifika
  • Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 3 os., bonifika
  • Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika
  • Polojnik (Himantopus himantopus): 4 os., laguna & bonifika
  • Mali deževnik (Charadrius dubius): 1 os., laguna
  • Močvirski martinec (Tringa glareola): 8 os., laguna & bonifika
  • Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 6 os., laguna
  • Mali martinec (Actitis hypoleucos): 9 os., laguna
  • Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., laguna
  • Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 20 os., laguna
  • Veliki škurh (Numenius arquata): 3 os., laguna
  • Kozica (Gallinago gallinago): 2 os., laguna
  • Mala čigra (Sternula albifrons): 21 os., laguna & bonifika
  • Navadna čigra (Sterna hirundo): 36 os., laguna
  • Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika
  • Vodomec (Alcedo atthis): 1 os., laguna
  • Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
  • Rumena pastirica (Motacilla flava): 4 os., bonifika & laguna
  • Slavec (Luscinia megarhynchos): 4 os., bonifika
  • Brškinka (Cisticola juncidis): 5 os., bonifika
  • Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
  • Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 15 os., bonifika
  • Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 3 os., bonifika
  • Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta): 1 os., laguna
  • Kobilar (Oriolus oriolus): 1 os., bonifika
Zlati šakal, foto: Domen StaničZlati šakal, foto: Domen Stanič

Publikacije z info. o Škocjanskem zatoku

V času zaprtja centra za obiskovalce (od 15. 7. do vklučno 15. 8. 2022) lahko (osnovne) informacije o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok najdete na naši spletni strani (poglavja Obisk, Narava, Ptice) ali si prenesete spodnje publikacije v elektronski obliki.

Ob učni poti, na opazovališčih pa so vam na voljo tudi informativne table.

ZELENO SRCE KOPRA – Vodnik po Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (PDF), 2. dopolnjena izdaja, 2014

——
Zgibanka Dobrodošli v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (PDF), 2017

——

Tematska številka revije Svet ptic o NRŠZ, leto 2019, letnik 25, številka 03.

 

 

 

 

 
 

 

 

——

Zgibanka “KRAJ ZA SPOZNAVANJE IN DOŽIVLJANJE NARAVE … A TAKO, DA BO PRAV! (PDF), 2019

 

 

 

 

 

 
——

Zgibanka »Zakaj bi morali vsi poznati popisano sklednico« (PDF), 2020

POSLIKANO KAMENJE za dobrodelne namene

Dr. Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček, je pripravila prodajno razstavo poslikanega kamenja, ki je nastalo v letih njenega humanitarnega udejstvovanja.

Izkupiček prodaje bo Naravnemu rezervatu Škocjanski zatok omogočil nakup defibrilatorja in dvižne ploščadi, ki bo gibalno oviranim osebam omogočila panoramski pogled iz osrednjega opazovalnice.

Poslikano kamenje, razstavljeno v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok, bo za ogled in nakup na voljo do konca oktobra 2022.

OBVESTILO!
V času zaprtja centra za obiskovalce (od 15. 7. do vključno 15. 8. 2022) nas za ogled in nakup kontaktirajte na e-naslov info@skocjanski-zatok.org.

Društvu Humanitarček, predvsem dr. Ninnii Kozorog, se še enkrat srčno zahvaljujemo.

Klaž poslikanega kamenja

Center za obiskovalce v poletnih mesecih

Center za obiskovalce (recepcija, bar, trgovina) bo ZAPRT od sobote 16. 7. 2022 do vključno ponedeljka 15. 8. 2022.
Ponovno ga bomo odprli v torek 16. 8. 2022 ob 9.00.

Naravni rezervat (učna pot z opazovališče in parkirišče za obiskovalce v času obiska) ostaja ODPRT vsak dan od 6.00 do 21.00.

Za ogled in nakup poslikanega kamenja dr. Ninne Kozorog v času zaprtja centra za obiskovalce nam pišite na info@skocjanski-zatok.org.

Zanimiva opazovanja ptic med 20.6.2022 in 15.7.2022

  • Beločela gos (Anser albifrons): 1 os., bonifika
  • Siva gos (Anser anser): 7 os., bonifika
  • Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 3 os., laguna
  • Kreheljc (Anas crecca): 4 os., laguna
  • Sivka (Aythya ferina): 4 os., bonifika
  • Bela štorklja (Ciconia ciconia): 1 os., bonifika (14.7.)
  • Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 48 os., bonifika & laguna
  • Rjava čaplja (Ardea purpurea): 2 os., bonifika
  • Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 1 os., laguna
  • Čapljica (Ixobrychus minutus): 5 os., bonifika
  • Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika
  • Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 8 os., bonifika
  • Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika
  • Polojnik (Himantopus himantopus): 7 os., laguna & bonifika
  • Mali deževnik (Charadrius dubius): 4 os., laguna
  • Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 1 os., laguna
  • Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 8 os., laguna
  • Mali martinec (Actitis hypoleucos): 12 os., laguna
  • Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., laguna
  • Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 8 os., laguna
  • Veliki škurh (Numenius arquata): 2 os., laguna
  • Mala čigra (Sternula albifrons): 10 os., laguna
  • Navadna čigra (Sterna hirundo): 71 os., laguna
  • Vodomec (Alcedo atthis): 2 os., laguna & bonifika
  • Mali detel (Dryobates minor): 1 os., bonifika (30.6.)
  • Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
  • Rumena pastirica (Motacilla flava): 3 os., bonifika & laguna
  • Slavec (Luscinia megarhynchos): 3 os., bonifika
  • Brškinka (Cisticola juncidis): 5 os., bonifika
  • Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
  • Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 7 os., bonifika
  • Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 6 os., bonifika
  • Kobilar (Oriolus oriolus): 3 os., bonifika
Dryobates minor
Ixobrychus minutus
Ciconia ciconia
Nycticorax nycticorax

Za NRŠZ zbranih že več kot 6.000 evrov

9.7.2022 je ob 17.00 uri, v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok potekala prireditev Premrli Integrali, v organizaciji predsednice društva Humanitarček Ninne Kozorog s koncertom, ki so ga popestrile jazzistka Vesna Mlakar, glasbena pedagoginja Eva Vilčnik Emrič in kantavtor Andrej Vilčnik (www.premrlintegrali.com).

Sam koncert se je zaključil s prodajno razstavo poslikanega kamenja dr. Ninne Kozorog, ki je naznanila, da se januarja 2023 začasno umika iz humanitarnega sveta. Na prireditvi so bili tudi podžupanja občine Ankaran ga. Barbara Švagelj, predsednik DOPPS g. Rudolf Tekavčič, direktor DOPPS dr. Damijan Denac in kandidatka za predsednico ga. Nataša Pirc Musar.

Na prireditvi se je zbralo 6.280 eur, namenjenih za nakup defibrilatorja in invalidske rampe. Do 1.8. pa se denar zbira z delitvijo videospota Andreja Vilčnika – Premrla.

s ključniki #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla

Z vsako delitvijo do 1.8.2022 bo Škocjanskemu zatoku doniran 0,3 eur.

Andrej Vilčnik je povedal, da se je za sodelovanje pri projektu odločil, ker narava umira, na nek način je bila to njegova žalostinka. Na prireditvi so predstavniki DOPPSa Andreja Vilčnika proglasili za varuha belohrbtega detla, ene izmed izumirajočih vrst.

Dr. Ninna Kozorog je za ta namen napravila prodajno razstavo kamenja, ki je nastal v letih njenega humanitarnega udejstvovanja kot nek ventil za vse težke zgodbe, s katerimi se je soočila v svojem delu z ljudmi.

Na prireditvi se je s prodajo zbralo 6.280 eur. Razstava je na vpogled do oktobra 2022. Do 1.8. pa se zbirajo sredstva za NR Škocjanski zatok.

Iskrena hvala vsem, še posebej društvu Humanitarček 🙂

Dobrodelni dogodek v Škocjanskem zatoku, 9.7.2022 ob 17.00

V veliko čast nam je, da se je dobrodelno društvo Humanitarček odločilo svojo 10. obletnico delovanja praznovati z nami. Zaposleni v NRŠZ že leta z občudovanjem spremljamo delo Humijev, njihov nesebični boj, da bi bil svet prijaznejši in lepši tudi za tiste, ki jih pogosto spregledamo.

Ko so stopili z nami v stik v želji po sodelovanju, pa smo ugotovili, da nimajo le izrednega čuta za sočloveka, ampak tudi za naravo. Z namenom, da naravi vrnemo vsaj delček tistega, kar ona daje nam, se bomo jutri (9.7.) zbrali na dobrodelnem dogodku, ki bo namenjen zbiranju sredstev za nakup defibrilatorja za NRŠZ in nakup gozda, ki ga bomo v projektu Varuhi naravnih gozdov vrnili naravi. Več o dogodku najdete na spodnji povezavi:

www.premrlintegrali.com