Jesen je že tu… Dnevi se vidno krajšajo, z njimi pa tudi urnik naravnega rezervata.

Odpiralni časi v oktobru bodo sledeči:
– NARAVNI REZERVAT (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo odprt vsak dan od 7.00 do 19.00;
– CENTER ZA OBISKOVALCE (recepcija, trgovina, bar) bo odprt od 9.00 do 18.00, ob ponedeljkih je ZAPRT.

Voda se vrača v sladkovodni del rezervata in z njo tudi ptice. Na močvirnih travnikih lahko te dni opazujemo velike škurhe, kozice, zelenonoge martince, kreheljce in rumene pastirice. V preteklih dneh smo od zanimivejših vrst opazili tudi dve modri taščici, togotnika, škrjančarja in črnoglavega muharja. V polslani laguni je že nekaj dni prisoten tudi ribji orel.

Sledi celoten seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v preteklem tednu:
• Raca žličarica (Spatula clypeata): 51 os., laguna
• Žvižgavka (Mareca penelope): 3 os., laguna
• Kreheljc (Anas crecca): 103 os., laguna
• Sivka (Aythya ferina): 1 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 1 os., lagunav
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 8 os., bonifika
• Ribji orel (Pandion haliaetus): 1 os., laguna
• Kačar (Circaetus gallicus): 1 os., bonifika
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika
• Kanja (Buteo buteo): 1 os., bonifika
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika
• Mokož (Rallus aquaticus): 1 os., bonifika
• Togotnik (Calidris pugnax): 1 os., bonifika
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 4 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 6 os., laguna
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 1 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 8 os., laguna
• Kozica (Gallinago gallinago): 4 os., laguna
• Vodomec (Alcedo atthis): 4 os., laguna & bonifika
• Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 5 os., laguna
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 10 os., bonifika
• Siva pastirica (Motacilla cinerea): 3 os., bonifika
• Drevesna cipa (Anthus trivialis): 2 os., bonifika
• Kupčar (Oenanthe oenanthe): 3 os., bonifika
• Modra taščica (Luscinia svecica): 2 os., bonifika
• Repaljščica (Saxicola rubetra): 3 os., bonifika
• Mlinarček (Sylvia curruca): 1 os., bonifika
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 2 os., bonifika
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 2 os., bonifika
• Severni kovaček (Phylloscopus trochilus): 1 os., bonifika
• Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca): 1 os., bonifika
• Kavka (Corvus monedula): 14 os., bonifika
• Grilček (Serinus serinus): 1 os., bonifika
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 2 os., bonifika

Modra taščica, foto: Domen Stanič

Nove vrste tudi med značkami! Katero bi izbrali vi?
Razširili smo nabor kovinskih značk z živalskimi podobami, ki jih lahko kupite v našem centru za obiskovalce. Sedaj lahko izbirate med več kot 20 različnimi vrstami.

Cena ostaja nespremenjena, in sicer 3,00 € za 1 značko.

Ostale značke, ki so še na voljo:

Prvo soboto v oktobru bo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok zelo pestro. Vabimo vas na dva dogodka, prvi je primeren za vse, drugi je primernejši za družine z otroki starimi od 6 do 14 let.

Od 10. do 13. ure vas vabimo na opazovanje ptic v okviru Evropskega dne opazovanja ptic. ➡️ Za informacije in prijave kontaktirajte Bojano Lipej na bojana.lipej@dopps.si ali 051 680 442.

Od 13. do 15. ure bomo organizirali Lov na zaklad z delfinčkom in čapljico v Škocjanskem zatoku.
V sodelovanju z društvom Morigenos bomo ob svetovnem dnevu živali za mlade družine z otroki (od 6. do 14. leta) izvedli interaktivni sprehod po Škocjanskem zatoku, kjer bodo udeleženci odkrivali zanimive in poučne naloge o živalih, rastlinah, rezervatu ter varovanju narave. Naloge bodo pripravljene na osnovi zgodbe o prijateljstvu med ptico čapljico in delfinom. Na postajah bo izvedenih nekaj enostavnih eksperimentov, s katerimi bomo prikazali, kako z našimi navadami vplivamo na morje in naravo, hkrati pa želimo otroke in odrasle vzpodbuditi k razmišljanju, kako te navade spremeniti.
➡️ Prijave zbiramo na morigenos.center@gmail.com, do petka 30. septembra 2022.
Dogodek je finančno podprla Mestna občina Koper.

Od nedelje, 25. 9. 2022, popoldne se na območju polslane lagune Narvnega rezervata Škocjanski zatok, zadržuje ribji orel (Pandion haliaetus).

Ribji orel se v času spomladanske in jesenske selitve redno pojavlja na območju Škocjanskega zatoka, saj v polslani laguni najde obilo rib s katerimi se prehranjuje.

Več fotografij si lahko ogledate na naši Facebook ali Instagram strani.

Ribji orel in vodomec, foto: Duša Vadnjal

Priporočamo, da si za obisk Naravnega rezervata Škocjanski zatok vzamete vsaj 1,5 ure in pred ali po sprehodu obiščete tudi naš center za obiskovalce. Postanek v centru toplo priporočamo, saj tam dobite vse potrebne napotke za obisk naravnega rezervata. Obenem lahko izbirate med vse bolj pestro ponudbo naših izdelkov in storitev, popijete dobro kavo ali čaj s pogledom na sladkovodno močvirje v baru ali nas podprete z nakupom naših izdelkov in izdelkov slovenskih ponudnikov.

Za vas smo zbrali nekaj napotkov kaj si lahko, po ali pred obiskom Škocjanskega zatoka, ogledate v naši okolici.
• Krajinski park Debeli rtič
  Rt z 12 do 36 metrov visokim flišnim klifom, naravnim morskim obrežjem ob njegovem vznožju in skladi podvodnega grebena v morju, naravni zalivi in mokrišča s submediteransko vegetacijo ter vinogradi in oljčniki.
• Sredozemski slani travnik pri Svetem Nikolaju
  Slani travnik je obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti, del omrežja Natura 2000. Slani travnik med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem je edino sredozemsko slano travišče v Sloveniji in eno redkih na vzhodni jadranski obali. Nekatere ogrožene in redke vrste rastlin v Sloveniji rastejo le tu. Zato je pomembno, da po travniku ne hodimo in tako teptamo redke in ogrožene rastline, ampak se gibljemo le po mostovžu. Za lažje opazovanje številnih prebivalcev slanega travnika pa priporočamo uporabo daljnogleda.
• Pokopališče školjk v Ankaranu
  Školjčišče je nastalo s poglabljanjem morskega dna za potrebe 2. pomola Luke Koper v 90ih letih prejšnjega stoletja. Mulj so takrat prečrpavali na del obale ob izlivu reke Rižane. Dež in reka sta izpirala blato, ostale so lupine školjk in polžev. Na tem območju je bilo najdenih kar 234 različnih vrst polžev. Območje je zanimivo tudi zaradi ptic in slanoljubih rastlin.
  ! Ker si vsi želimo, da bi školjčišče ostalo na ogled tudi prihodnjim rodovom, je pomembno, da si vsi obiskovalci školjke zgolj ogledujemo ter fotografiramo in jih ne nabiramo!
• Krajinski park Strunjan
  Park, ki ga na severni strani krasi 80 metrov visok flišni klif z naravnim morskim obrežjem, se preko prisojnih in obdelanih pobočij spušča proti jugu vse do doline potoka Roja, morske lagune in še delujočih solin.
• Krajinski park Sečoveljske soline
  Več kot 700 let stari postopki ročne pridelave soli, skupaj s solinami v Strunjanu so med zadnjimi, ki v Sredozemlju še ohranjajo tradicionalno solinarstvo. Solinski ekosistem je dom redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, prebivališče močvirskih ptic, in celo na seznamu močvirij mednarodnega pomena.
• Staro mestno jedro Kopra (Pretorska palača, Zvonik, Taverna, Vrata Muda…) z okolico – Krkavče, Socerb, Hrastovlje…

Sončno in suho vreme pozitivno vpliva na selitev, zato se ptice v takih pogojih večinoma premikajo na nebu in jih težje opazimo »na tleh«. Za nami je dokaj umirjen teden brez posebnih ornitoloških zanimivosti. V laguni smo sicer opazili spremenljive prodnike in malega deževnika, tudi kačar nas občasno še obišče. Na pokošenih travnikih pa je moč opaziti kupčarje in repaljščice.

Sledi celoten seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v preteklem tednu:

• Raca žličarica (Spatula clypeata): 54 os., laguna
• Žvižgavka (Mareca penelope): 10 os., laguna
• Kreheljc (Anas crecca): 106 os., laguna
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 1 os., laguna
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 4 os., bonifika
• Kačar (Circaetus gallicus): 1 os., bonifika
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika
• Škrjančar (Falco subbuteo): 1 os., bonifika
• Mokož (Rallus aquaticus): 1 os., bonifika
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 1 os., laguna
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 2 os., laguna
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 1 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 29 os., laguna
• Mali martinec (Actitis hypoleucos): 2 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 5 os., laguna
• Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., laguna
• Vodomec (Alcedo atthis): 4 os., laguna & bonifika
• Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 15 os., laguna
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 4 os., bonifika
• Siva pastirica (Motacilla cinerea): 2 os., bonifika
• Kupčar (Oenanthe oenanthe): 7 os., bonifika
• Repaljščica (Saxicola rubetra): 2 os., bonifika
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 1 os., bonifika
• Mlinarček (Sylvia curruca): 2 os., bonifika
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 2 os., bonifika
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 1 os., bonifika

Spremenljivi prodnik, foto: Domen Stanič

Lepo povabljeni na Mednarodno noč netopirjev v Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer se bomo 24. septembra ob 18.00 spoznali s temi skrivnostnimi letalci.

Kdaj: Naravni rezervat Škocjanski zatok, sobota, 24. september, ob 18.00
Kaj: Na kratkem predavanju se bomo spoznali z bolj skrivnostnimi prebivalci Škocjanskega zatoka, ki letijo pod nočnim nebom, po predavanju pa si bomo netopirje pobližje ogledali z demonstracijo lova v mreže in sprehodom z ultrazvočnimi detektorji.

Zakaj se urnik odprtja Naravnega rezervata Škocjanski zatok spreminja z dolžino dneva?

V večernih, nočnih in zgodnjih jutranjih urah, ko je naravni rezervat za obiskovalce zaprt, je Škocjanski zatok, vključno z učno potjo, »rezerviran« izključno za njegove prebivalce.

Med sprehodom po rezervatu bi v mraku ali temi pohodili nočno aktivne živali, ki se zadržujejo tudi na učni poti. Zakaj potemtakem pot ni osvetljena? S svetili (lučmi, svetilkami…) bi povzročili svetlobno onesnaževanje, ki bi živali vznemirjalo.

Kako umetna, vsiljena svetloba ponoči vpliva na živali?

Nekatere živali, npr. nočne žuželke, svetloba privlači, zato se zbirajo ob svetilih. Z gibanjem okoli svetila izgubljajo energijo, ki bi jo sicer potrebovale za iskanje hrane ali razmnoževanje, poleg tega so ob svetilih dodatno izpostavljene plenilcem in morebitni vročini svetila.

Živali, ki se svetlobe izogibajo, so ogrožene zaradi zmanjševanja njihovega življenjskega okolja, saj je neosvetljenih površin vse manj. Netopirji svetli del dneva preživijo v zatočiščih, (v drevesnih duplinah, jamah, na podstrešjih stavb…), ki jih zapustijo glede na osvetljenost, in sicer po sončnem zahodu. V svetlobno onesnaženem okolju izletajo veliko pozneje, zato imajo manj časa za prehranjevanje, posledično so šibkejši, bolj izpostavljeni boleznim in zimskemu mrazu.

Številne ptice selivke potujejo ponoči. Visoke osvetljene strukture (stolpnice, dimniki, svetilniki, antene) jih lahko zmedejo, kar negativno vpliva na njihov občutek za orientacijo. Zlasti v meglenem in oblačnem vremenu, ko postanejo umetni viri svetlobe opaznejši, se lahko zgodi, da ptice začnejo krožiti okoli svetil, pri čemer so opazili poškodbe in celo pogine zaradi izčrpnosti.

Vir: https://eucbeniki.sio.si/nar7/2030/index2.html

V bližini Naravnega rezervata Škocjanski zatok si lahko ogledate slani travnik med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem je edino sredozemsko slano travišče v Sloveniji. Nekatere ogrožene in redke vrste rastlin v Sloveniji rastejo le tu. Zato je pomembno, da po travniku ne hodimo in tako teptamo redke in ogrožene rastline, ampak se gibljemo le po mostovžu. Za lažje opazovanje številnih prebivalcev slanega travnika pa priporočamo uporabo daljnogleda.

*Projekt »Čez slani travnik« je Občina Ankaran v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije uspešno prijavila na Las Istre ter zanj pridobila sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vključuje nadgradnjo obalne pešpoti med središčem Ankarana in ŠRP Sv. Katarina z namestitvijo urbane opreme za športnorekreacijske aktivnosti, lesenih klopi in razsvetljave ter postavitev informacijskih tabel.

Pot čez slani travnik, foto: Jaka Ivančič