V preteklih dneh smo na območju Škocjanskega zatoka med pticami opazili tako stalnice in gnezdilke kot tudi preletne goste. Najzanimivejša vrsta pa je vsekakor škrlatec, ki ga uvrščamo med izjemne gostem, saj je bil doslej v Škocjanskem zatoku opažen le enkrat, in sicer v maju 2019.

• Siva gos (Anser anser): 34 os., bonifika (5 fam.+pull)
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 30 os., laguna & bonifika
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 2 os., bonifika
• Čapljica (Ixobrychus minutus): 1 os., bonifika
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 5 os., bonifika
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 1 os., bonifika
• Priba (Vanellus vanellus): 1 os., bonifika
• Polojnik (Himantopus himantopus): 17 os., bonifika & laguna
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 1 os., laguna
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 18 os., laguna
• Mala čigra (Sternula albifrons): 23 os., laguna
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 18 os., laguna
• Belolična čigra (Chlidonias hybrida): 1 os., bonifika
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika & laguna
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 9 os., bonifika & laguna
• Brškinka (Cisticola juncidis): 4 os., bonifika & laguna
• Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus): 4 os., bonifika
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 9 os., bonifika
• Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta): 2 os., bonifika & laguna
• Kobilar (Oriolus oriolus): 2 os., laguna
• Divja grlica (Streptopelia turtur): 1 os., laguna
• Škrlatec (Carpodacus erythrinus): 1 os., bonifika

Škrlatec, foto: Duša Vadnjal

Izredno veseli smo bili, ko sta nas Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in avtor Uroš Grilc iz Založbe Škrateljc povabila k sodelovanju, še posebej zato, ker je bila njihova želja napisati zgodbo, ki bo najmlajšim predstavila Škocjanski zatok in njegove »prebivalce«.

Sodelovanje z avtorjem zgodbe in Tino Škrokov iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je bilo zelo kreativno, inovativno, plodno in prijetno. To je prvo takšno sodelovanje, za katerega upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Etruščanska rovka, najmanjši živeči sesalec na svetu, ki živi tudi v Škocjanskem zatoku, je junakinja zgodbe, ki otrokom približuje naravo in spodbuja njeno varovanje. Rovka tehta kvečjemu do 2,4 grama in meri komajda kaj več kot 4 centimetre. V slikanici poleg nje nastopajo še druge živali, predvsem ptice selivke. Naše sodelovanje je bilo osredotočeno na čim bolj realističen prikaz glavnih likov ter njihovega okolja.

Pričujoča slikanica je najboljši način, da otroke navdušimo nad naravo in varovanjem rastlin in živali, saj skozi zgodbo spoznavajo različna življenjska okolja ter v njih živeče živali in rastline. V naravnem rezervatu Škocjanski zatok se bo v prihodnosti uredila pravljična pot, prva takšna v Mestni občini Koper in bo vključena v pravljično-doživljajsko transverzalo v Sloveniji. Ta pravljična pot bo omogočila otrokom, da združijo pravljični svet z naravnim okoljem in tako še bolj poglobijo svoje izkušnje.

Slikanica je naprodaj v centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Prijazno vas vabimo, da se nam v petek, 16. junija, ob 19. uri pridružite na otvoritvi naravoslovno fotografske razstave “VODOMČEVA ZGODBA”, avtorja Danila Kotnika.

Dogodek bo potekal v prostorih centra za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Konec maja 2023 je v prostorih koprske Uprave RS za zaščito in reševanje potekalo usposabljanje v okviru projekta NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System – Načrt ravnanj za preprečevanje in ravnanje ob onesnaženjih zaradi nesreč na morju v Severnem Jadranu), katerega se je udeležilo več kot 20 udeležencev iz različnih organizacij, med njimi tudi Bia Rakar in Bojana Lipej. Potekalo je v dveh sklopih; tema prvega je bila čiščenje zaoljene obale in ukrepanje ob pojavu zaoljenega živalstva, drugi sklop pa se je posvetil ukrepanju ob onesnaženju na odprtem morju. Usposabljanje se je zaključilo z vajo »Table top exercise«, v kateri so se udeleženci soočili z nalogo ukrepanja ob razlitju nafte, ki se je zgodil na morski meji med Hrvaško in Slovenijo. Izvedba usposabljanja je potekala v organizaciji centra ATRAC (Adriatic Training and Research Centre) iz Reke na Hrvaškem.

Cilja dvoletnega projekta NAMIRS je zagotoviti neposredno komunikacijo in učinkovito koordinacijo med Slovenijo, Italijo in Hrvaško ter uporabo skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje ob onesnaženjih na morju na severnem Jadranu in v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite prispevati k izvajanju Barcelonske konvencije.