Ekipa NRŠZ vam želi vesele praznike in srečno novo leto!

OBVESTILO o obratovanju centra za obiskovalce med prihajajočimi prazniki

Center za obiskovalce bo ZAPRT v sredo 25.12.2019, ponedeljek 30.12.2019, torek 31.12.2019 ter v sredo 1.1.2020.
Naravni rezervat (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo odprt vsak dan, po ustaljenem urniku, od 8.00 do 17.00.

Močvirska sklednica (Emys orbicularis), ki po imenu sodi v celinski vodni svet z mirnim in počasnim vodnim tokom, je tiha in plašna prebivalka Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Kljub precej skromni raziskanosti in malo objavljenih podatkov za Škocjanski zatok, je bila na tem območju potrjena že leta 1995. Kot eno izmed najbolj skritih prebivalk rezervata, so jo obiskovalci in upravljavci z nekaj sreče, lahko opazili med sončenjem na sladkovodnem delu in mestoma tudi na somornih muljasti ali peščeni polojih.

V letošnjem letu smo v okviru izlova invazivne tujerodne vrste popisane sklednice (Trachemys scripta), ki predstavlja enega izmed ukrepov za obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, v vodne pasti ujeli tudi 28 močvirskih sklednic. Skoraj vse osebke smo ujeli v sladkovodnem delu rezervata, imenovanem Jezerce, in le 4 v manjših mlakah ter kanalih na območju Bertoške bonifike.

Razveseljiv podatek vsekakor potrjuje dejstvo, da je to območje, poleg Krajinskega parka Sečoveljskih solin z dolino reke Dragonje, eno izmed pomembnejših življenjskih prostorov za močvirsko sklednico v slovenski Istri.

 

Na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok smo v letošnjem letu začeli izvajati ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V dvoletnem obdobju 2019-2020 bomo v okviru obvladovanje problematike tujerodnih vrst izvedli številne preventivne ukrepe in ukrepe za zmanjševanje razširjenosti invazivne tujerodne vrste želve popisane sklednice (Trachemys scripta).

Popisano sklednico so v Škocjanskem zatoku opazili že v 90. letih prejšnjega stoletja. Da se danes ta vrsta pojavlja v velikem številu, vedo povedati tako obiskovalci kot upravljavci zatoka, saj se jo v poletnem času med sončenjem na brežinah trstičja ali blatnih otočkih, praviloma vsakodnevno opazi. Poleg najštevilčnejše podvrste rdečevratke (Trachemys scripta elegans) je v sladkovodnem delu rezervata prisotna tudi rumenovratka (Trachemys scripta scripta) ter najverjetneje tudi križanci obeh podvrst. Poleg tega, da vrsta na območju rezervata uspešno prezimi, se glede na opažene številne mlade osebke, najverjetneje tudi razmnožuje.

V letošnjem letu smo od konca meseca junija do novembra, z metodo lova z vodno pastjo, izlovili in trajno odstranili 177 osebkov popisanih sklednic, in sicer 175 rdečevratk in 2 samčka rumenovratke.

V okviru terenskega dela smo iskali tudi potencialna območja gnezditve popisanih sklednic. Pri pregledu najprimernejših sončni in suhih mest smo našli tri lokacije, za katere bomo v prihodnosti poskušali gnezditev vrste tudi potrditi in ustrezno sanirati.

Glede na zbrane podatke o prisotnosti želv v rezervatu, je bila do sedaj med tujerodnimi vrstami potrjena samo popisana sklednica. Zaradi lege območja v neposredni bližini Kopra, pa se v prihodnosti lahko pričakuje tudi druge tujerodne vrste želv, ki so trenutno na voljo v trgovinah z živalmi.

 

Naši kamarški kobili Cabidoule (Cabi) in Rižana si pašnike sladkovodnega dela naravnega rezervata od pomladi delita s kamarškim žrebcem Barrio de Gageron, ki je k nam prispel v začetku leta.

Z veseljem lahko prvič napovemo, da v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pričakujemo naraščaj v čredi konj. Brejost pri konjih traja 11 mesecev, zato je kotitev predvidena v aprilu 2020.

Zaradi veselega pričakovanja moramo biti jahači strpni. Kobile so zadnja jahanja zaključile v novembru in bodo na počitku “porodniškem dopustu” do kotitve.

Nova sezona sprehodov po učni poti se bo predvidoma začela v maju 2020. O novostih vas bomo obveščali sproti.

Ali ste vedeli, da se žrebički kamarških konj, podobno kot lipicanci, skotijo črne ali temno rjave barve? Z odraščanjem izgubijo puhasto dlako, njihova dlaka postaja vse bolj svetla, po nekaj letih pa popolnoma bela. Žrebiček odraste, ko je star približno 5 let. Leta 2013 je k nam prišla Cabidoule, takrat je bila še žrebička, stara približno eno leto in pol, njena dlaka je bila temno rjave barve.

Prijazno vabljeni
na predstavitev knjige
OCEAN V MALEM,
ki bo v sredo, 18.12.2019, ob 19.15
v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper

 
 

—> Vabilo (PDF)

Površine naravnega rezervata pod ankaransko cesto pomenijo stično območje med rezervatom, Luko Koper in mestom Koper. Območje je tamponski pas, ki naj bi čim večji meri nevtraliziral negativne vplive prometa, drugih urbanih pritiskov in prisotnosti ljudi na razmere v naravnem rezervatu. Na tem očem skritem območju pa so se občasno zadrževali brezdomci in odvisniki od prepovedanih drog, pojavljali pa se tudi primeri vandalizma na infrastrukturi za obisk. Območje učne poti je izpostavljeno tudi vožnji z motornimi vozili in kolesi ter odlaganju kosovnih in ostalih odpadkov.

V marcu 2019 smo predstavnike Luke Koper seznanili s perečo problematiko preprečevanja motenj ter podali predlog ureditve območja, ki je obsegal čiščenje vegetacije ter planiranje zemljine, zasaditev brnistre (Spartium junceum) ter ureditev vstopnih točk s postavitvijo zapornice na servisnem prehodu za omejitvijo dostopa s kolesi in motornimi vozili. Na podlagi vloge za dodelitev sredstev, ki smo jo naslovili na Luko Koper d.d., nam je Uprava družbe v aprilu 2019 dodelila donatorska sredstva za ureditev obravnavanega območja v višini 25.000,00 €, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Z izvedbo del smo začeli v septembru, po zaključeni gnezditvi. Območje je bilo v veliki meri preraščeno s tujerodnimi rastlinskimi vrstami. Prevladovale so: verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), laška repa (Helianthus tuberosus), robinija (Robinia pseudacacia) in amorfa (Amorpka fruticosa). V okviru obvladovanja širjenja invazivnih rastlinskih vrst v naravnem rezervatu smo strojno odstranili zarast za vzpostavitev travniških površin z avtohtono vrstno sestavo.

Z ukrepi za vzpostavitev odprte travnate površine (submediteransko-ilirski travnik na flišu), ki bo obenem omogočala večjo preglednost nad učno potjo in infrastrukturo za obisk bomo nadaljevali tudi v letu 2020, predvsem z večkratno košnjo in vnosom semen in rastlin značilnih za ta tip travišč.. Proces vzpostavitve tovrstnih travišč iz prej motenih tal, preraščenih z invazivkami, je večleten proces, zato bomo z vnosom semen in rastlin ter košnjo obravnavanega območja nadaljevali tudi v prihodnje.

V marcu 2020 načrtujemo še popravilo opazovalnice in zamenjavo poškodovanih informativnih tabel. Dokončna ureditev območja bo prispevala k zmanjšanju motenj ter poudarila estetsko in izobraževalno vrednost Naravnega rezervata Škocjanski zatok ter vplivala na pozitivno podobo v javnosti. Hkrati bo območje naravnega rezervata bogatejše za novo življenjsko okolje, ki bo zaradi velike rastlinske pestrosti nudilo bivališče mnogim živalskim vrstam, predvsem žuželkam.

Četrtega decembra 2019 je v prostorih centra za obiskovalce NR Škocjanski zatok potekala otvoritev razstave, ki so jo pripravili člani fotografske skupine Andragoškega društva Morje, Univerze za III. življenjsko obdobje iz Izole. Remigio Grižonič, izvrsten fotograf in mentor, jih že več let navdušuje za fotografijo, kar se opazi tudi na njihovih izdelkih. Razstavljene fotografije razkrivajo trenutke in doživetja ob likovnem ustvarjanju mladih in starejših udeležencev na 14. slikarskem Ex temporu, ki v Škocjanskem zatoku poteka že tradicionalno in sicer vedno v marcu, ob Svetovnem dnevu voda.

Na fotografski razstavi je sodelovalo 17 fotografov, od katerih je za razstavo vsak prispeval svojo najboljšo fotografijo. Razstava bo na ogled v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok do 31. januarja 2020 (v času odprtja centra). Po zaključku bodo fotografije predane vsem tistim, ki so fotografom pozirali kot izbrani motiv.

DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE
vas prijazno vabi na predavanje z naslovom

TEČAJ PREPOZNAVANJA VODNIH PTIC

Predavanje Luke Božiča bo v
torek, 10. decembra 2019, ob 18.00 uri
v prostorih centra za obiskovalce
Naravnega rezervata Škocjanski zatok (Sermin 50, Koper)

V okviru priprav na zimsko štetje vodnih ptic (IWC) bomo organizirali predavanje, na katerem bomo spoznali race, gosi, čaplje in druge vodne ptice, ki jih v zimskem obdobju lahko opazujemo na naših vodah.

Naučili se bomo, kako jih najlaže prepoznamo, kako ločimo samico od samca, kakšno je njihovo vedenje, hkrati pa bomo spoznali metodo in rezultate prejšnjih popisov.

 

Vabilo na Tečaj prepoznavanja vodnih ptic (PDF)

Člani DOPPS se upravičeno lahko pohvalimo s čudovitim Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki smo mu tokrat namenili kar celotno številko jesenske revije Svet ptic. Vabim vas, da se poglobite v branje o napornih začetkih zavarovanja oaze na pragu Kopra, izveste kdo je bil pobudnik in zakaj, kako se je v obdobju spreminjanja in nastajanja čudovitega primorskega bisera spreminjala vrstna pestrost ptic, morsko živalstvo in ostala živa bitja – kačji pastirji, hrošči, rastlinstvo idr. Izveste lahko tudi, kje je DOPPS dobival finančno podporo, da je izpeljal renaturacijo, vzpostavil učno pot in zgradil nujno potrebne objekte – center, opazovalnice, hlev idr. Ob tem se je bilo treba spopasti tudi z vzdrževanjem posebnih življenjskih prostorov, pri čemer je nastal nov izziv – kako izbrati primerno pašno žival, ki bo preživela v močvirnih tleh. Zaposleni v zatoku pa so se soočili še z drugimi nalogami – kako pripraviti dobre učne programe za šole in vrtce, šolo jahanja, prodajo v baru in trgovini, biti samozadostni in še in še.

Ob vseh teh zanimivih prebiranjih zgodovinskih zapisov razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa vas lahko ganejo tudi besede vplivnih osebnosti, politikov in odločevalcev, ki so za revijo napisali nekaj ganljivih pogledov na napore ob nastanku Škocjanskega zatoka – nekdanji minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar, Mladen Berginc in dr. Marija Markeš, oba nekdanja uslužbenca direktorata za okolje in prostor, idr. Za konec pa smo pripravili še nekaj kratkih društvenih novic.

Prijetno jesensko branje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

–> PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 03.