Ob začasni zaustavitvi javnega življenja bo od 1. do 12.4.2021 ZAPRT tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki se bo predvidoma ponovno odprl v ponedeljek, 12. aprila 2021. Odpiralne čase in morebitne spremembe bomo objavili sproti.
Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst rastlin na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok v letu 2020 smo izvajali v okviru Programa Sklada za podnebne spremembe. Ročno in strojno smo odstranjevali invazivne tujerodne vrste rastline, drobili biomaso in jo odlagali na prostoru za kompostiranje.
Na območju Škocjanskega zatoka najvišja stopnja invazivnosti pripada navadni amorfi (Amorpha fruticosa), ki se sicer širi relativno počasi, a ponekod povsem prevlada in jo je ročno le stežka uspešno odstraniti. Učinkovito se lahko rast in razširjanje navadne amorfe ustavi le s hkratnim strojnim izkopavanjem podzemnih delov rastlin. Enako velja za navadno robinijo (Robinia pseudoacacia), ki jo omejujemo le mestoma. Manj invazivna sta bleščeča kalina (Ligustrum lucidum) in japonsko kosteničevje (Lonicera japonica), ki se počasi širita in ju je lažje odstraniti v kombinaciji z zasenčenjem. Najnižjo stopnjo invazivnosti imata verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) in lovorikovec (Prunus laurocerasus).
Pri izvedbi ukrepov za odstranjevanje in preprečitev razširjanja navadne amorfe in navadne robinije je bila izrednega pomena stalna prisotnost strokovno usposobljenega izvajalca – botanika pri označevanju in usmerjanju izvajalca, ki je strojno odstranjeval nadzemne in podzemne dele tujerodnih rastlinskih vrst. Ravno tako je bilo pri izvedbi ukrepa potrebnega veliko ročnega dela pri selektivnem odstranjevanju in preprečevanju razširjanja japonskega kosteničevja, verlotovega pelina in lovorikovca, laške repe… ter izvedbi zasenčevanja z zasaditvijo ciljnih območij z domorodnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami in odstranjevanju biomase. Na podlagi izkušenj iz preteklih let upravljanja rezervata je nujno tudi izvajanje ročnega odstranjevanja zarasti v prvih letih po zasaditvi domorodnih vrst, saj se s tem spodbuja njihovo razraščanje in s tem zasenčevanje območij razraščanja tujerodnih rastlinskih vrst.
Strojno odstranjeval nadzemne in podzemne dele tujerodnih rastlinskih vrst, foto: Tina KOcjančič
V okviru Programa Sklada za podnebne spremembe smo v preteklem letu na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli dva pomembnejša ukrepa za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na mokrišča.
Na izlivnem delu razbremenilnika reke Rižane – Ara je bil v letu 2007 zgrajen prelivni objekt. Leseni prag z glinenim polnilom je služil akumuliranju večje količine vode v Ari za lažjo oskrbo sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki kot tudi preprečevanju nekontroliranega vdora morske vode v sladkovodni ekosistem in prelivanju viškov sladke vode v polslano laguno. Istega leta je bil na ustju morskega kanala, ki lagunski del rezervata povezuje z morjem, zgrajen prelivni zapornični objekt za upravljanje z vodostajem lagunarnega dela.
Nov zapornični sistem na Ari, foto: Tina Kocjančič
Zaradi pospešenega dvigovanja morske gladine in številčnejših ujm, kot posledica podnebnih sprememb, je bil Škocjanski zatok z dosedanjo vodno-gospodarsko ureditvijo v zadnjih letih vse bolj poplavno ogrožen. Z ukrepi smo obnovili in nadgradili obstoječe infrastrukture za urejanje nivojev vode. Zaradi dotrajanosti praga na Ari je morska voda vdirala skozi prag v sladkovodni del rezervata, zaradi nizke gladine Are v zadnjih letih soočali s težavami pri zagotavljanju zadostnih količin sladke vode v poletnih mesecih in pri zagotavljanju poplavne varnosti ob obilnejših deževjih. Nov zapornični sistem na Ari omogoča povečano poplavno varnost in zagotavlja stalno gladino vode v Ari, s tem pa ustrezno napajanje sladkovodnega dela rezervata. Postavljena je bila tudi ribja steza, ki omogoča prehod vodnih organizmov.
Nov, nadvišan zapornični objekt na morskem kanalu, foto: Borut Mozetič
Nov, za 1 meter nadvišan zapornični objekt na morskem kanalu, je namenjen upravljanju nivojev vodne gladine v polslani laguni. Upravljanje je še posebej pomembno v času gnezditve zaradi preprečevanja preplavljanja gnezdišč na slanih muljastih tleh s halofitno vegetacijo. Zapornica bo omogočala tudi popolno zaporo vtoka morske vode in s tem varovanje območja v primeru razlitja nevarnih snovi v morju.
Že četrto leto zapored poteka v okviru Skupnosti naravnih parkov Slovenije poučno raziskovanje petnajstih parkov Slovenije, tokrat na temo spoznavanja življenja dvoživk z naslovom: Čudoviti svet dvoživk. Za učence 5., 6. in 7. razredov so pripravljene zanimive in poučne vsebine, ki jim bodo pomagale razjasniti marsikatero vprašanje o dvoživkah, jih naučile prepoznavati različne vrste dvoživk, ki živijo v Sloveniji, njihova življenjska okolja in potrebe, dejavnike ogrožanja in kot najpomembnejše, naučili se bodo kako lahko sami prispevajo k njihovemu varovanju. Aktivnost poteka od oktobra 2020 do maja 2021, ko bodo učenci in njihovi mentorji, za celoletno aktivnost prejeli lična priznanja in simbolične nagrade. Pri kvizu sodelujejo: Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Park Škocjanske jame, Notranjski regijski park, KP Debeli rtič, KP Goričko, KP Kolpa, KP Ljubljansko barje, KP Logarska dolina, KP Pivška presihajoča jezera, KP Radensko polje, KP Sečoveljske soline, KP Strunjan, KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Naravni rezervat Škocjanski zatok. Koordinator letošnjih aktivnosti je Krajinski park Radensko polje v okviru projekta LIFE AMPHICON (več informacij na spletni strani: www.naravniparkislovenije.si v rubriki Šolarji).
Eden izmed pomembnejših rezultatov projekta IMPRECO je bila nadgradnja skupnega vzgojno-izobraževalnega programa (CEP – Common Educational Programme), izdelanega v okviru projekta AdriaWet 2000 in katerega glavni cilj je bil naravovarstveno in okoljsko ozaveščanje šolske mladine. Da je potrebna nadgradnja so nam nakazale izkušnje pri izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov kot tudi nova spoznanja s področja varstva in ohranjanja narave ter trajnostnega razvoja s poudarkom na ekosistemskih storitvah. Poznavanje ekosistemskih storitev je še posebej pomembno, saj predstavlja osnovo našega preživetja in to je tudi glavni cilj prenovljenega skupnega vzgojno-izobraževalnega programa. Program poleg osnovnih priporočil za načrtovanje in izvedbo vzgojno-izobraževalnih dejavnosti vključuje tudi natančna navodila za evalvacijo izvedenih aktivnosti kot tudi nekatere praktične primere za vzgojitelje in učitelje.
Testiranje skupnega vzgojno-izobraževalnega programa projekta IMPRECO, foto: Tina Kocjančič
Z namenom preverbe ustreznosti izdelane metodologije vzgojno-izobraževalnega procesa v prenovljenem programu, smo v jesensko-zimskem obdobju izvedli njegovo testiranje, ki se ga je udeležilo 189 učencev od 1. do 9. razreda iz 7 osnovnih šol iz Obalno-kraške regije. Poudariti je potrebno, da smo testiranje izvedli v času epidemije Covid-19, zato so bili upoštevani vsi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije, kar pa nikakor ni vplivalo na slabšo izvedbo pedagoškega procesa. Pri testiranju nam je bila v pomoč nova didaktična in interpretativna oprema, izdelana v okviru pilotne akcije projekta IMPRECO, z namenom izboljšanja razumevanja in izkušenj obiskovalcev pri spoznavanju in doživljanju narave in sicer: vrtljive kocke s prikazom razvojnih krogov izbranih živalskih skupin, igra spomin, interaktivna tabla s prikazom selitve ptic, tabla za umeščanje tipičnih živalskih vrst Škocjanskega zatoka v življenjska okolja in tabla za prikaz prehranjevanja dveh tipičnih skupin ptic – pobrežnikov ter rac in gosi.
Pomlad in ljubezen sta že v zraku…🥰🦢🐦🦆
….danes, 12. marca, obeležujemo gregorjevo, naše “avtohtono valentinovo”. Staro ljudsko izorčilo pravi, da se za gregorjevo ptički ženijo.
Po starem julijanskem koledarju je bilo gregorjevo na prvi pomladni dan, z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja pa se je premaknilo na 12. marec in tako ni več prvi koledarski spomladanski dan. Kljub temu pa že naznanja pomlad 🌸🌼🌷 in spremembe v naravi🌱, ki se jih vsi veselimo. 🥰
🐦Se ptice res že ženijo?🦢
Večina vrst ptic gnezdi spomladi, od aprila do junija.
Nekatere vrste kot sta labod grbec 🦢 in liska se sicer že “ženijo” (samci svatujejo, dvorijo samicam, branijo teritorije) in nekatere celo gnezdijo (liska, velika uharica…). Druge vrste ptic (lastovke, štorklje, žerjavi, slavci…) pa so še na selitvi, počasi se vračajo iz svojih prezimovališč🌍 na območja, kjer bodo gnezdile🐣.
Liske (Fulica atra) že gnezdijo. Rastlinski material (vejice, listje, steblike trstičja…) priskrbi samec, samica pa nato oblikuje, med trstičjem skrito, plavajoče gnezdo. Valjenje legla in skrb za mladiče si partnerja delita. Foto: Duša Vadnjal
📌 Naravni rezervat Škocjanski zatok (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska)
bo ponovno odprt VSAK DAN,
📅 v marcu od 7.00 do 19.00.
📌 La Riservan Naturale di Val Stagnon (sentiero didattico con gli osservatori e il parcheggio per i visitatori per la durata della visita)
sarà nuovamente aperta OGNI GIORNO,
📅 nel mese di marzo dalle 7.00 alle 19.00.
Si chiede cortesemente di rispettare le misure di precauzione (evitare contatti ravvicinati, assembramenti…).
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok