S 1. majem se podaljša odpiralni čas centra za obiskovalce (recepcija, trgovina, bar), ki bo do konca junija odprt od 9.00 do 19.00, ZAPRT le ob ponedeljkih.
Naravni rezervat (učna pot z opazovališči in parkirišče za obiskovalce v času obiska) bo še naprej odprt vsak danod 7.00 do 20.00.
Med 19. in 23. aprilom 2021 je Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru Blejskega strateškega foruma organiziralo tretjo mednarodno konferenco »Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAC 2021)« z namenom krepitve dvostranskega in dvoregionalnega sodelovanja z državami Latinske Amerike in Karibov. Program konference je vključeval tri različne vsebinske sklope: gospodarsko sodelovanje, sektorsko sodelovanje s poudarkom na znanosti in okolju ter kulturno sodelovanje s panelnimi predstavitvami. V okviru panela na temo upravljanja z vodami, podnebnimi spremembami in trajnostnega upravljanja z vodami je bila udeležencem konference predstavljena renaturacija Škocjanskega zatoka kot izjemen primer revitalizacije degradiranega območja. Konferenca je zaradi pandemije COVID-19 v celoti potekala virtualno.
V nedeljo, 18.4.2021, je naravoslovna fotografinja in redna obiskovalka Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Duša Vadnjal, v polslani laguni fotografirala skupino žličark (Platalea leucorodia), med kateremi je bila ena tudi obročkana.
Bel obroček s kodo na njeni desni nogi nam je omogočil vpogled v njeno življenje. Razkril nam je podatek, da je bila leta 2017 obročkana na Madžarskem. K nam, v Škocjanski zatok, pa je prišla iz Tunizije, kjer je prezimovala, nazadnje so jo tam opazili 22.1.2021.
Selitve ptic so kar dobro raziskane, pa vendar se še vedno pojavljajo določene neznanke. Eden izmed načinov, da pridemo do novih podatkov in spoznanj, je tudi obročkanje ptic. Ptica, ki ima na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici, v katero spadajo različni biometrični podatki (dolžina peruti, teža itn.), podatki o starosti, spolu, datumu in kraju obročkanja. S pomočjo podatkov o najdbah obročkanih ptic, ki se zbirajo v nacionalnih centrih (kot na primer Prirodoslovni muzej Slovenije) in Euring-u, pa se lahko ugotovi še marsikaj zanimivega.
Če boste opazili ptico z obročkom na nogi, nam podatke (kraj, datum opazovanja, oznaka na obročku, fotografija ptice) lahko posredujete in tako pomagate razkriti še kakšno zanimivost o selitvah ptic. Vsak podatek je pomemben in zanimiv.
Od leta 2018, 21. aprila obeležujemo Svetovni dan škurhov, pobrežnikov, ki so bili prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Ogroža jih predvsem izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (Numenius tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov. Družini škurhov pripada vsega osem vrst, dve sta žal že izumrli.
Zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu, je bil izbran 21. april. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).
V Sloveniji se pojavljata dve vrsti, veliki in mali škurh, obe sta prisotni tudi v Škocjanskem zatoku.
Veliki škurh (Numenius arquata), foto: Domen Stanič
Veliki škurh (Numenius arquata) je v Sloveniji zelo redka in maloštevilna gnezdilka, ki zanesljivo gnezdi le na Ljubljanjskem barju in Cerkniškem jezeru. Življenjsko okolje te vrste predstavljajo ekstenzivni vlažni travniki, ki pa zaradi intenzificiranja kmetijstva hitro izginjajo. Slovenska populacija je na evropskem nivoju pomembna, ker leži na sami južni meji gnezditvene razširjenosti vrste. Velikega škurha lahko v mokriščih širom po Sloveniji opazujemo predvsem na selitvi in prezimovanju. Naravni rezervat Škocjanski zatok predstavlja pomembno postajališče in prezimovališče te vrste pri nas.
Mali škurh (Numenius phaeopus) , foto: Domen Stanič
Mali škurh (Numenius phaeopus) je redkejši sorodnik velikega škurha, ki se v Sloveniji pojavlja le na selitvi. Gnezdi v tundri in podobnih habitatih severne Evrope. Na selitvi se pojavlja večinoma posamič, redkeje pa lahko naletimo na večje jate, kot je taka, ki smo jo pred nedavnim zabeležili v Škocjanskem zatoku in ki je štela 51 osebkov.
Sodelavci Fakultete za humanistične študije in Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem so ob koncu preteklega leta skupaj s kolegi z Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu izdali monografijo Challenges of tourism development in protected areas of Croatia and Slovenia (urednika Miha Koderman in Vuk Tvrtko Opačić, izdajatelja Založba Univerze na Primorskem in Hrvaško geografsko društvo).
Knjiga prinaša na 262 straneh pregled temeljnih teoretičnih izhodišč pri varovanju okolja v obeh državah, ki jih osvetljuje z vidika naraščajočega povpraševanja po turističnih in rekreacijskih dejavnostih v zavarovanih območjih narave. Obravnava študije primerov razvoja turizma v zavarovanih območjih obeh držav, pri čemer se slovenski avtorji osredotočajo predvsem na območje jugozahodne Slovenije. Eno od poglavij tako prinaša analizo vplivov podnebnih sprememb na zavarovana območja ob slovenski obali, ki predstavljajo »otoke narave« na večinoma urbaniziranem obmorskem delu slovenske Istre. Nadalje so predstavljene možnosti za razvoj na naravi temelječega turizma na podeželskem območju Kraškega roba, ki je del zavarovanega območja Natura 2000. V slednjega je vključeno tudi gozdnato območje zaselka Sviščaki pod Snežnikom, ki je bilo prav tako predmet analize z vidika razvoja turizma in počitniških bivališč. Predstavljena je še preobrazba degradiranega območja v bližini koprskega pristanišča v Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki je z renaturacijo postalo zavarovano območje z izobraževalno in turistično-rekreacijsko funkcijo. Knjiga prinaša tudi pregled prostorskega načrtovanja turizma v zavarovanih območjih Slovenije na primerih Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Lipice in Regijskega parka Škocjanske jame.
Raziskovalci, upravljavci zavarovanih območij in drugi zainteresirani bralci si lahko knjigo prenesejo s spletne strani Založbe Univerze na Primorskem: http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-08-5.pdf
// avtor prispevka: Miha Koderman, foto: Založba Univerze na Primorskem (naslovnica knjige)
V torek, 20. aprila 2021, se odpira terasa bara v centru za obiskovalce NR Škocjanski zatok, ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov in priporočil NIJZ.
Terasa bara bo odprta od torka do nedelje, od 9.00 do 18.00.
Urnik naravnega rezervata (učna pot z opazovališči in parkiriščem za obiskovalce v času obiska) ostaja nespremenjen, odprt bo vsak dan od 7.00 do 20.00.
S ponedeljkom, 12.4.2021, je stopil v veljavo aprilski odpiralni čas. NARAVNI REZERVAT (učna pot z opazovališči in parkiriščem za obiskovalce v času obiska) bo odprt vsak dan od 7.00 do 20.00. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica do nadaljnjega ostajata ZAPRTA.
Morebitne spremembe, ki so odvisne predvsem od epidemiološke slike in (preventivnih) ukrepov proti koronavirusu razglašenih s strani Vlade, bomo javljali sproti.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok