Obveščamo vas, da se s 1. junijem 2023 podaljšata odpiralna časa naravnega rezervata in centra za obiskovalce.
Do konca avgusta bosta v veljavi sledeča urnika:
– NARAVNI REZERVAT (krožna učna pot z opazovališči in parkiriščem za obiskovalce v času obiska): 6.00 – 21.00, odprt vsak dan;
– CENTER ZA OBISKOVALCE (recepcija, trgovina, bar): 9.00 – 21.00, ob ponedeljkih ZAPRT
Pozno pomlad zaznamujejo nekatere tipične vrste ptic, ki se v Škocjanskem zatoku pojavijo kasneje v maju. Te dni smo denimo opazili jato 7 rožnatih škorcev, ki nas vsakoletno obiščejo prav v tem obdobju. Čas je tudi za rumene in kratkoperute vrtnike, močvirske trstnice, divje grlice in kobilarje. V preteklih dneh smo zabeležili tudi redkega bledega hudournika in sršenarja.
Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
Mednarodni dan biotske raznovrstnosti smo v Škocjanskem zatoku obeležili z likovno-fotografsko-naravoslovno delavnico “Fotografija drugače – s pomočjo sonca”, ki sta jo zasnovala Ksenija Pfeifer in Gašper Teran iz OŠ Elvira Vatovec Prade. Udeležili so se je učenci 7. in 8. razredov iz prej omenjene šole, ki so se poleg spoznavanja biotske pestrosti rezervata seznanili še s staro fotografsko tehniko, imenovano cianotipija. To fotografsko tehniko je leta 1842 predstavil angleški matematik, znanstvenik in astronom John Herchel, vendar se postopek z značilnimi modrimi odtenki, z iznajdbo drugih fotografskih postopkov ni obdržal prav dolgo, razen pri kopiranju načrtov, kjer je v uporabi še danes, zaradi česar se je v uveljavil pojem »blue prints«, kar je splošen izraz za načrte.
Učenci so najprej izdelali fotogram, ki se je zaradi amonijevega železovega citrata in kalijevega fericianida obarval modro. Na papir, premazan s to raztopino so položili objekt, ga izpostavili svetlobi, to je soncu in prišlo je do reakcije, na podlagi katere so nastale posebne, unikatne in izvirne fotografije- fotogrami v modri barvi. Učenci so na ta način osvojili prvobitna fotografska znanja, ki so pomemben del naše kulturne dediščine in jih je zato potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
V torek, 28. marca 2023 je preko spletne platforme potekal vzpostavitveni sestanek (kickoff meeting) v okviru projekta ReCo, »Obnova degradiranih ekosistemov vzdolž evropskega zelenega pasu v srednji Evropi za izboljšanje biotske raznovrstnosti in ekološke povezanosti«, namenjen predstavitvi ciljev, aktivnosti in rezultatov projekta.
Evropski zeleni pas je edinstveno ekološko omrežje in živa »spominska« pokrajina, ki se je razvila vzdolž nekdanje železne zavese. Na tem območju se po vsej Evropi pojavljajo dragoceni habitati, zaradi česar je evropski zeleni pas pomembna os za evropsko zeleno infrastrukturo. V projektu »ReCo«, ki ga financira Evropska unija v okviru programa Interreg Centralna Evropa, 12 partnerjev iz šestih držav sodeluje pri obnovi ekosistemov za izboljšanje ekološke povezanosti kot temelja biotske raznovrstnosti. Projekt, s pričetkom 1.3.2023 bo trajal 36 mesecev.
Danes obeležujemo šesti svetovni dan čebel in ostalih opraševalcev.
Dan je posvečen izredno pomembnim in vse bolj ogroženim žuželkam, medonosnim in divjim čebelam ter ostalim opraševalcem, od katerih sta v veliki meri odvisni tako naša hrana kot tudi biotska raznovrstnost.
V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok smo leta 2021 postavili hotel za žuželke, kjer najdejo primeren prostor za gnezdenje in razvoj ličink, izdelali interpretativno tablo o opraševalcih, zasadili medovite rastline in zelišča, travnikov v času cvetenja ne kosimo, ob Dnevu sajenja medovitih rastlin zasajamo avtohtona medovita drevesa.
V sodelovanju z lokalnim čebelarjem smo lani postavili še poskusni panj s čebeljo družino, z namenom ugotavljanja medonosnosti Škocjanskega zatoka, sicer botanično pestrega območja.
Foto: Daša Stavber, Vinka Kastelic, Miroslav Kastelic in Tina Belej
Z majhnimi dejanji lahko opraševalcem pomaga prav vsak izmed nas.
Na okenski polici, balkonu, vrtu, gredici, njivi ali travniku, poskrbimo, da bodo opraševalci našli hrano (medovite rastline) in zavetje; travnikov v času cvetenja ne kosimo; če imamo možnost, postavimo hotel zažuželke; škorpiv ne uporabljamo oz. uporabimo takšna, ki opraševalcem ne škodujejo…
Nova slikanica Uroša Grilca in ilustratorja Gregorja Goršiča (založba Škrateljc) vas popelje v čudoviti svet zgodb, knjig in branja, pri tem pa imajo ključno vlogo ptice iz Škocjanskega zatoka. Zgodba o rovki Črkolovki govori o majceni živalci, ki navdušeno zbira zgodbe in jih pripoveduje številnim prijateljem. Pri tem ji pomagajo ptice selivke, ki z vseh koncev sveta prinašajo čudovite pripovedi. Zgodba je doma v Škocjanskem zatoku, pravljično lepem kraju.
Slikanica Zavoda Škrateljc, ki jo lahko kupite tudi v centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjasnki zatok, je nastala v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper – Biblioteca centrale Srečko Vilhar Capodistria in nami – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Več informacij najdete na spletni strani Zavoda Škrateljc, kjer so vam na voljo tudi druge knjige in slikanice, stripi, informacije o pravljičnih poteh in številnih doživetjih -> www.skrateljc.org.
Danes, 16. maja 2023, je v Ankaranu potekala tiskovna konferenca ob zaključku projekta LAS Istre Čez slani travnik.
Gre za skupen projekt Občine Ankaran in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), financiran iz proračuna RS in EU Sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Projekt Čez slani travnik je trajal poldrugo leto in je pomembno nadgradil javno infrastrukturo v Ankaranu, saj se je obstoječi leseni mostovž, ki vodi čez slani travnik pri Sv. Nikolaju, v okviru projekta podaljšal za 432 metrov, tako da vodi vse do Sv. Katarine. Ker pešpot povezuje naselje in obalo, pomeni veliko pridobitev za lokalno skupnost. Obenem pa prek skupno 577 metrov dolgega lesenega mostovža poteka tudi nova učna pot, kjer je postavljenih pet vstopnih in informacijskih tabel.
V prvih tednih maja smo na seznam vrst Škocjanskega zatoka dodali še eno ptico. Člani DOPPS so 10. 5. 2023 med obiskom rezervata na močvirnih pašnikih Bertoške bonifike slišali in videli vsaj tri osebke rdečegrle cipe (Anthus cervinus). Seznam ptic Škocjanskega zatoka tako po novem šteje 265 vrst.
V Evropi gnezdi devet vrst cip, najbolj severno (do severa Norveške) najdemo rdečegrlo cipo, ki je pri nas reden preletni gost tako na spomladanski kot tudi jesenski selitvi. Ta, najbolj pisana cipa, se med selitvijo zadržuje predvsem v odprtih okoljih, pogosto na golih površinah. V Sloveniji je največ opazovanj zabeleženih ravno med 20. aprilom in 7. majem, pogosto v družbi selečih se cip in pastiric.
Rdečegrla cipa, foto: Dejan Bordjan
Več o tej skrivnostni vrsti cipe si lahko preberete v portretu ptice izpod peresa Dejana Bordjana. Prispevek je bil objavljen v reviji Svet ptic leta 2016.
vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco ob zaključku projekta LAS Istre Čez slani travnik, ki bo v torek, 16. maja 2023, ob 11. uri v Medgeneracijskem središču Ankaran, na Ulici Rudija Mahniča 1, 6280 Ankaran.
Gnezditvena sezona se je šele dobro začela, mi pa smo že zabeležili novo gnezdilko Škocjanskega zatoka.
Ob začetku gnezditve začnejo naši strokovnjaki za ptice (ornitologi) izvajati dodatne popise, med drugim kartirne popise gnezdilk. Na teh posebnih popisih beležijo gnezdeče pare, s tem da na zemljevid območja vrišejo bodisi gnezda, bodisi pojoče samce, ki z petjem označujejo/vzdržujejo svoje gnezditvene teritorije.
Na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok smo do sedaj zabeležili 49 različnih vrst ptic gnezdilk, letos na seznam dodajamo novo, 50. vrsto, in sicer žametno penico (Sylvia melanocephala). Med kartirnim popisom je bilo opaženih nekaj teritorialnih osebkov te sredozemske vrste penice. Glede na obdobje in primeren življenjski prostor (toploljubna grmišča s posameznimi drevesi) lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da vrsta letos prvič gnezdi tudi na območju rezervata.
Žametna penica, foto: Domen Stanič
Žametna penica je majhna ptica značilna za območje Sredozemlja. V času gnezditve se zadržuje v nizkem zimzelenem grmičevju ali goščavi z največ nekaj drevesi. Pogosto jo najdemo tudi v makiji. Njeno gnezdo, skrito med grmovjem ali steblikami, je čvrsto zgrajeno iz vejic, bilk, korenin in pajčevin. Evropska populacija je v Evropi prisotna pretežno vse leto, le nekateri osebki se selijo do Senegala in v Sudan. V Sloveniji je celoletna vrsta, prisotna le v Istri in v najtoplejših območjih pod Kraškim robom in na Komenskem krasu.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok