Ekipa Naravnega rezervata Šocjanski zatok vam želi vesele praznike in vse dobro v prihajajočem letu!

Te dni smo v sladkovodnem močvirju Škocjanskega zatoka zabeležili jato 13 svetih ibisov (Threskiornis aethiopicus). Gre za invazivno tujerodno vrsto ptice, katere populacija v sosednji Italiji je v zadnjih letih skokovito narasla. Posledica tega je tudi vse več opažanj vrste pri nas. Pričujoči podatek velja za 4. opazovanje za rezervat in 5. za Slovenijo.

Poleg tega smo v preteklih dneh od zanimivejših vrst v rezervatu opazili tudi sivega galeba, dolgorepo raco, črnovratega ponirka in prosnika.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je zagotovo eno izmed pomembnejših zavarovanih območij v jugozahodni Sloveniji, ki s svojim pestrim prepletom habitatov predstavlja pomembno zatočišče živalskim in rastlinskim vrstam. Rezervat nudi ugodne razmere tudi nekaterim vrstam dvoživk, med katerimi je zelena rega (Hyla arborea), ki je tukaj v primerjavi s preostalimi deli slovenske Istre še vedno pogosta, kar ponuja izjemno priložnost za njeno raziskovanje. V sladkovodnem delu NRŠZ se rege razmnožujejo, medtem ko večji del leta preživijo na kopnem, predvsem v gosti vegetaciji (na drevesih, grmičju), saj so izjemne plezalke.

V sodelovanju z upravljalcem NRŠZ, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, smo uspešno vzpostavili vzorčenje populacije zelene rege s pomočjo PVC cevi, ki jih rege lahko uporabljajo kot umetna zatočišča. Cevi (L = 600 mm; Ø = 40-50 mm) smo pritrdili na vegetacijo oz. ob količke na višino 1,0 – 1,5 m. Na dnu so zaprte, na višini 10 cm imajo drenažno luknjo, ki služi, da se v cevi ob morebitnih padavinah ne nabere preveč vode, a hkrati dovolj, da se ustvari ugodna mikroklima. Metodologija, ki jo med drugim uporabljajo v tujini pri nekaterih sorodnih vrstah, se je izkazala za zelo uspešno, saj zelene rege cevi redno uporabljajo. To bistveno olajša njihovo vzorčenje, saj jih za razliko od klasičnega iskanja in vzorčenja z mrežo zgolj vzamemo iz cevi, izmerimo, fotografiramo in jih vrnemo nazaj. Pri tem pa lahko posamezne živali umetno zatočišče kadarkoli zapustijo.

Zelena rega, foto: Jure Jugovic

Rezultati popisa omogočajo vpogled v populacijsko strukturo, primerjavo morfometričnih lastnosti, možnost prepoznavanja osebkov s pomočjo fotoidentifikacije in ocenjevanje številčnosti populacije. Pri tem smo testirali tudi programsko opremo, ki na podlagi edinstvene bočne proge določi identiteto živali. Preliminarni rezultati raziskav bodo kmalu objavljeni v zaključnih nalogah študentov programa Varstvena biologija na Univerzi na Primorskem. Nadejamo se, da bomo v eni izmed naslednjih številk revije Svet ptic lahko poročali o konkretnih rezultatih.

Avtorji: Martin Senič, Martina Lužnik – Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko naravoslovje in informacijske tehnologije, Oddelek za biodiverziteto

V marcu 2023 je DOPPS-BirdLife Slovenia izvedel investicijo “Poglabljanje sekundarnih kanalov ter ureditev habitatov v brakični laguni Naravnega rezervata Škocjanski zatok” z namenom zmanjšati vpliv podnebnih sprememb na mokrišča in s tem grožnje, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za varovane habitate in vrste v Škocjanskem zatoku.

Pred izvedbo, foto: Stanislav Valand

Raziskave o vplivu podnebnih sprememb na mokrišča so pokazale eksponentno rast ranljivosti habitatov v brakičnem delu rezervata. To pomeni, da bi se lahko Natura 2000 habitati do leta 2060 znatno zmanjšali ali celo soočili z nevarnostjo izginotja brez intervencije. To bi negativno vplivalo tudi na favno, ki je odvisna od teh habitatov. Za omilitev teh učinkov je ključnega pomena ustvariti dovolj površin za ciljne habitatne tipe halofitov, kar je mogoče doseči z izgradnjo novih muljastih otočkov ali dvigom že obstoječih. To je bil tudi glavni cilj izvedene investicije v okviru projekta POSEIDONE.

Po izvedbi, foto: Gregor Šubic

V okviru projekta POSEIDONE so bili v polslani laguni NR Škocjanski zatok oblikovani in nadgrajeni trije muljasti otočki v skupni površini 11.609,13 m2, pri čemer je bil potreben izkop 3.307,50 m3 lagunskega sedimenta. Muljasti otočki so bili oblikovani na različnih višinah, z namenom spodbujanja spontanega razvoja ciljnih Natura 2000 habitatnih tipov ob upoštevanju procesa sukcesije. Material za oblikovanje otočkov je bil pridobljen s poglobitvijo sekundarnih (mozaičnih) kanalov znotraj brakične lagune, kar bo dolgoročno izboljšalo tudi kroženje vode znotraj lagune ter pomagalo omiliti tveganje za njeno evtrofikacijo.

December v Škocjanskem zatoku zaznamujejo predvsem prezimujoče jate vodnih ptic. V sladkovodnem močvirju in polslani laguni je v tem času moč opaziti številne žvižgavke, žličarice, kreheljce, liske in veliki škurhi. Med njimi se najdejo zanimivejše in manj številčne vrste kot so npr. dolgorepa raca in konopnica. V polslani laguni je med pogostejšimi ponirki prisotnih tudi nekaj črnovratih ponirkov, pred dnevi pa smo zabeležili tudi jato petih sabljark. V začetku meseca je rezervat preletela tudi jata 200 žerjavov. Dokaj redno se v sladkovodnem močvirju pojavljata tudi kragulj in veliki srakoper, par prosnikov pa prezimuje v okolici maneže za konje. Pozornost vzbuja pozno pojavljanje vijeglavke, ki je bila letos že večkrat opažena konec novembra in v začetku decembra.

Sledi popolnejši seznam z zanimivejšimi vrstami, zabeleženimi v zadnjih nekaj tednih:

• Siva gos (Anser anser): 37 os., bonifika
• Konopnica (Mareca strepera): 14 os., laguna & bonifika
• Dolgorepa raca (Anas acuta): 1 os., bonifika
• Žličarica (Spatula clypeata): 80 os., laguna
• Žvižgavka (Mareca penelope): 73 os., laguna
• Kreheljc (Anas crecca): 194 os., laguna & bonifika
• Sivka (Aythya ferina): 1 os., laguna
• Čopasta črnica (Aythya fuligula): 7 os., laguna
• Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis): 3 os., laguna
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 17 os., laguna
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 21 os., bonifika
• Kragulj (Accipiter gentilis): 1 os., bonifika
• Mokož (Rallus aquaticus): 5 os., bonifika & laguna
• Žerjav (Grus grus): 200 os., laguna (prelet/migration 5.12.)
• Sabljarka (Recurvirostra avosetta): 5 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 8 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 14 os., laguna & bonifika
• Kozica (Gallinago gallinago): 4 os., laguna & bonifika
• Vodomec (Alcedo atthis): 4 os., laguna & bonifika
• Vijeglavka (Jynx torquilla): 1 os., laguna
• Poljski škrjanec (Alauda arvensis): 5 os., laguna
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 8 os., bonifika
• Travniška cipa (Anthus pratensis): 4 os., bonifika
• Siva pastirica (Motacilla cinerea): 1 os., bonifika
• Prosnik (Saxicola rubicola): 2 os., bonifika
• Plašica (Remiz pendulinus): 1 os., bonifika
• Veliki srakoper (Lanius excubitor): 1 os., bonifika
• Čižek (Spinus spinus): 11 os., bonifika
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 15 os., bonifika
• Plotni strnad (Emberiza cirlus): 12 os., laguna

črnovrati ponirek, foto: Domen Stanič