Drage obiskovalke, dragi obiskovalci,
obveščamo vas, da se s 1. marcem 2023 podaljšata odpiralna časa naravnega rezervata in centra za obiskovalce.

Do konca marca bostav v veljavi sledeča urnika:
– NARAVNI REZERVAT (krožna učna pot z opazovališči in parkiriščem za obiskovalce v času obiska): 7.00 – 19.00, odprt vsak dan;
– CENTER ZA OBISKOVALCE (recepcija, trgovina, bar): 9.00 – 19.00, ob ponedeljkih ZAPRT

Pomlad je vse bližja. V preteklih dneh so v Škocjanski zatok priletele pribe, ki se te dni prehranjujejo na močvirnih travnikih v družbi številnih žvižgavk. V laguni smo opazili prva dva beločela deževnika letošnje sezone, medtem ko na območju sladkovodnega močvirja še vedno vztrajajo tipične zimske vrste kot so sivi in črnomorski galebi, sibirski vrbji kovački in rdečeglavi kraljički.

Ostale zanimive vrste, ki smo jih opazovali v preteklem tednu:

• Siva gos (Anser anser): 30 os., bonifika
• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 3 os., laguna
• Konopnica (Mareca strepera): 15 os., bonifika & laguna
• Dolgorepa raca (Anas acuta): 3 os., laguna
• Raca žličarica (Spatula clypeata): 108 os., laguna & bonifika
• Žvižgavka (Mareca penelope): 157 os., laguna & bonifika
• Kreheljc (Anas crecca): 266 os., laguna & bonifika
• Sivka (Aythya ferina): 12 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 15 os., laguna
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 5 os., bonifika
• Mokož (Rallus aquaticus): 3 os., bonifika
• Priba (Vanellus vanellus): 15 os., bonifika
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 5 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 3 os., bonifika
• Kozica (Gallinago gallinago): 2 os., bonifika
• Sivi galeb (Larus canus): 3 os., bonifika
• Črnomorski galeb (Larus cachinnans ): 2 os., bonifika
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 6 os., bonifika
• Travniška cipa (Anthus pratensis): 20 os., bonifika
• Cikovt (Turdus philomelos): 2 os., bonifika
• “Sibirski vrbji kovaček” (Phylloscopus collybita tristis): 1 os., bonifika
• Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla): 2 os., bonifika
• Plašica (Remiz pendulinus): 1 os., bonifika
• Kavka (Corvus monedula): 8 os., bonifika
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 6 os., bonifika

Beločeli deževnik, foto: Sara Cernich

Ta teden smo med rednim spremljanjem stanja ptic opazili kar štiri osebke sibirskega vrbjega kovačka (Phylloscopus collybita tristis). Gre za redko podvrsto iz Sibirije, ki se od navadnega vrbjega kovačka razlikuje predvsem po bledo-rjavi do sivi obarvanosti perja.

Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazovali v preteklem tednu:

• Siva gos (Anser anser): 27 os., bonifika
• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 1 os., laguna
• Konopnica (Mareca strepera): 15 os., bonifika & laguna
• Dolgorepa raca (Anas acuta): 3 os., laguna
• Raca žličarica (Spatula clypeata): 135 os., laguna & bonifika
• Žvižgavka (Mareca penelope): 164 os., laguna & bonifika
• Kreheljc (Anas crecca): 348 os., laguna & bonifika
• Sivka (Aythya ferina): 8 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 13 os., laguna
• Mokož (Rallus aquaticus): 21 os., bonifika
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 9 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 4 os., bonifika
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 11 os., bonifika
• Cikovt (Turdus philomelos): 1 os., bonifika
• Črnoglavka (Sylvia atricapilla): 3 os., bonifika
• “Sibirski vrbji kovaček” (Phylloscopus collybita tristis): 4 os., bonifika
• Plašica (Remiz pendulinus): 3 os., laguna
• Kavka (Corvus monedula): 2 os., bonifika
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 3 os., bonifika

Sibirski vrbji kovaček, foto: Domen Stanič

Te dni je zaradi nizkih temperatur vodna površina pogosto zaledenela. Race in ostale vodne ptice se pogosteje zadržujejo v laguni in na nezamrznjenih mestih. V brakični laguni je prisotna majhna skupina duplinskih kozark, medtem ko smo v velikih jatah rumenonogih galebov opazili vsaj tri črnomorske in enega sivega galeba.

Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazovali v preteklem tednu:

• Siva gos (Anser anser): 32 os., bonifika
• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 3 os., laguna
• Konopnica (Mareca strepera): 6 os., bonifika & laguna
• Dolgorepa raca (Anas acuta): 3 os., laguna
• Raca žličarica (Spatula clypeata): 104 os., laguna & bonifika
• Žvižgavka (Mareca penelope): 138 os., laguna & bonifika
• Kreheljc (Anas crecca): 315 os., laguna & bonifika
• Sivka (Aythya ferina): 21 os., bonifika
• Čopasta črnica (Aythya fuligula): 8 os., laguna
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 9 os., laguna
• Mokož (Rallus aquaticus): 1 os., bonifika
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 18 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 8 os., bonifika
• Sivi galeb (Larus canus): 1 os., laguna
• Črnomorski galeb (Larus cachinnans): 3 os., laguna & bonifika
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 8 os., bonifika
• Črnoglavka (Sylvia atricapilla): 1 os., bonifika
• Plašica (Remiz pendulinus): 1 os., laguna
• Kavka (Corvus monedula): 2 os., bonifika
• Grilček (Serinus serinus): 1 os., bonifika
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 3 os., bonifika

Čas je za obnovo mokrišč!

Letošnji Svetovni dan mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo 2. februarja, poteka pod sloganom: Čas je za obnovo mokrišč! Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena ali t.i. Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi območji. V preteklosti so bila zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja močno degradirana ali celo popolnoma uničena.

Mokrišča so lahko naravnega ali umetnega nastanka, s stoječo ali tekočo vodo, ki je lahko sladka, polslana ali slana. Poznamo jih kot močvirja, nizka barja, šotišča, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek in podobno. So zibelka biotske raznovrstnosti, naravni zbiralniki in zadrževalniki voda, varujejo pred poplavami ter zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so prehranske dobrine, pitna voda, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave.

Obnova mokrišč je znanstveno prepoznana kot nujnost in je ključnega pomena za trajnostni razvoj, zdrav planet in ljudi.

Eden prvih pilotnih projektov celovite obnove mokrišč je bil projekt LIFE Narava – Obnova in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, izveden v letih 2006 in 2007, z zahtevnim in obsežnim načrtovanjem ter gradbenimi deli za ponovno vzpostavitev prvotnega stanja. Obnova je obsegala ureditev in povečanje sladkovodnih, morskih in brakičnih oziroma polslanih življenjskih okolij. Škocjanski zatok je danes eno izmed uspešnih primerov trajnostnega razvoja Kopra in njegove okolice, saj je zelena površina, ki blaži urbane vplive poleg tega pa prispeva k boljši kakovosti življenja ljudi in zato predstavlja dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika.

Več:

https://www.ptice.si/2023/02/cas-je-za-obnovo-mokrisc/