|
|
|
Vijeglavka (Jynx torquilla) je dokaj nenavadna predstavnica iz družine žoln, katere glavna značilnost je ta, da se jeseni odseli na prezimovanje v subsaharsko Afriko. V Slovenijo se vrne marca in aprila, kjer gnezdi po sadovnjakih, vinogradih in v mejicah. Letošnjo zimo pa smo priča neobičajnemu dogodku: od novembra se na območju Škocjanskega zatoka zadržuje vsaj en osebek vijeglavke. Podatek je zanimiv saj gre verjetno za prvi primer prezimovanja te vrste pri nas! Nekaj dni nazaj je vijeglavko v svoj objektiv ujel redni obiskovalec rezervata Sandy Sancin. Ste vijeglavko to zimo opazili tudi vi?
2.februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč, letos pod sloganom »Življenjska povezanost mokrišč in ljudi«. Mokrišča so zelo raznolika, dinamična in kompleksna življenjska okolja. Delujejo kot naravni zadrževalniki vode, aktivno uravnavajo lokalno podnebje in nas varujejo pred poplavami. Njihova sposobnost zadrževanja vode v poletnih mesecih pomembno prispeva k blaženju suše, kar je v današnjem času še toliko bolj pomembno. Poleg tega so ključna območja pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj nudijo dom številnim redkim rastlinskim in živalskim vrstam.
Na žalost pa so mokrišča eden izmed najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove, saj so tarča izsuševanja, zasipavanja zaradi kmetijstva, urbanizacije, onesnaževanja vode, izsekavanja mokriščne vegetacije ter invazivnih tujerodnih vrst. Poleg tega pa podnebne spremembe še dodatno ogrožajo njihovo obstojnost.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu mokrišč, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Naravni rezervat Škocjanski zatok) in Regionalni razvojni center Koper (RRC Koper) organizirata srečanje partnerjev projekta POSEIDONE, ki je bil razvit v okviru programa Interreg Italia-Slovenija. Projekt združuje italijanske in slovenske partnerje v prizadevanjih za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja in območij Natura 2000, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ozaveščanje o pomenu ohranjanja takih območij, kar vključuje tudi mokrišča, ki so ključna za ekosistemsko ravnovesje.
V okviru tega dogodka se bodo partnerji projekta udeležili vodenega ogleda v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Hkrati bo v sodelovanju z Osnovno šolo Elvire Vatovec Prade, pod vodstvom Ksenije Pfeifer, prof. likovne vzgoje, organizirana umetniško-naravoslovna delavnica za osnovnošolce, ki bo poudarila pomembnost ohranjanja mokrišč.
Za več informacij:
Tina Primožič, vodja projekta, tina.primozic@rrc-kp.si
Bojana Lipej, vodja projekta, bojana.lipej@dopps.si
O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru programa Interreg Italia-Slovenija in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Glavni cilji:
- ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000
- zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih
- spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort
Il progetto Poseidone è co-finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia
Projekt Poseidone sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italia-Slovenija
ww.ita-slo.eu/poseidone
Sporočilo za javnost (PDF)
Ta teden je med najzanimivejšimi opaženimi vrstami izstopala tamariskovka, ki se je hranila ob robu trstičja na sladkovodnem delu rezervata. V skupini čopastih črnic je še vedno prisotna vsaj ena rjavka (samec), po več tednih odsotnosti pa smo ponovno opazovali velikega srakoperja.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu:
- Siva gos (Anser anser): 17 os., bonifika
- Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 1 os., laguna
- Konopnica (Mareca strepera): 12 os., laguna & bonifika
- Dolgorepa raca (Anas acuta): 2 os., laguna & bonifika
- Žličarica (Spatula clypeata): 70 os., laguna & bonifika
- Žvižgavka (Mareca penelope): 101 os., laguna & bonifika
- Kreheljc (Anas crecca): 192 os., laguna & bonifika
- Sivka (Aythya ferina): 11 os., bonifika & laguna
- Čopasta črnica (Aythya fuligula): 6 os., bonifika
- Rjavka (Aythya marila): 1 os., bonifika
- Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 1 os., laguna
- Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 6 os., bonifika
- Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus): 3 os., bonifika
- Mokož (Rallus aquaticus): 3 os., bonifika & laguna
- Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 7 os., laguna
- Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 4 os., laguna
- Veliki škurh (Numenius arquata): 7 os., bonifika
- Kozica (Gallinago gallinago): 5 os., bonifika
- Vodomec (Alcedo atthis): 2 os., laguna & bonifika
- Vriskarica (Anthus spinoletta): 9 os., bonifika
- Travniška cipa (Anthus pratensis): 4 os., bonifika
- Prosnik (Saxicola rubicola): 1 os., bonifika
- Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon): 1 os., bonifika
- Veliki srakoper (Lanius excubitor): 1 os., bonifika
- Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 4 os., bonifika
Po nekajdnevni odsotnosti smo danes ponovno opazovali par rjavk, ki se je v sladkovodnem močvirju zadrževal v družbi petih čopastih črnic. Od zanimivejši vrst zabeleženih ta teden med rednim spremljanjem ptic velja omeniti še dve pribi, jato 11 duplinskih kozark, tri dolgorepe race in kar 15 konopnic.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (13. – 18. 1. 2024):
- Siva gos (Anser anser): 19 os., bonifika
- Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 11 os., laguna
- Konopnica (Mareca strepera): 20 os., laguna & bonifika
- Dolgorepa raca (Anas acuta): 3 os., laguna & bonifika
- Žličarica (Spatula clypeata): 66 os., laguna & bonifika
- Žvižgavka (Mareca penelope): 77 os., laguna & bonifika
- Kreheljc (Anas crecca): 74 os., laguna & bonifika
- Sivka (Aythya ferina): 9 os., bonifika & laguna
- Čopasta črnica (Aythya fuligula): 5 os., bonifika
- Rjavka (Aythya marila): 2 os., bonifika
- Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 8 os., laguna
- Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 6 os., bonifika
- Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus): 13 os., bonifika
- Mokož (Rallus aquaticus): 3 os., bonifika & laguna
- Priba (Vanellus vanellus): 2 os., bonifika
- Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 7 os., laguna
- Veliki škurh (Numenius arquata): 10 os., bonifika
- Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., bonifika
- Vodomec (Alcedo atthis): 2 os., laguna & bonifika
- Vriskarica (Anthus spinoletta): 10 os., bonifika
- Travniška cipa (Anthus pratensis): 8 os., bonifika
- Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 5 os., bonifika
V prvih dveh tednih novega leta smo v Škocjanskem zatoku zabeležili že nekaj zanimivih vrst ptic. Največjo pozornost je vzbujala rjavka (Aythya marila), redka vrsta race katere zadnji podatek za rezervat sega v leto 2016. V trstičju na sladkovodnem delu je bila obročkana prezimujoča tamariskovka, ravno tako letos v rezervatu prezimujeta dva osebka prosnika. Sladkovodno močvirje na dnevni ravni obiskuje tudi samica kragulja. Od konca decembra se redno pojavlja tudi jata tujerodnih in invazivnih svetih ibisov.
Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v preteklih dveh tednih:
- Siva gos (Anser anser): 40 os., bonifika
- Konopnica (Mareca strepera): 15 os., laguna & bonifika
- Dolgorepa raca (Anas acuta): 1 os., laguna
- Žličarica (Spatula clypeata): 47 os., laguna
- Žvižgavka (Mareca penelope): 123 os., laguna
- Kreheljc (Anas crecca): 120 os., laguna & bonifika
- Sivka (Aythya ferina): 2 os., bonifika
- Čopasta črnica (Aythya fuligula): 5 os., laguna
- Rjavka (Aythya marila): 2 os., bonifika (7.1.)
- Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 7 os., laguna
- Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 26 os., bonifika
- Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus): 12 os., bonifika
- Kragulj (Accipiter gentilis): 1 os., bonifika
- Mokož (Rallus aquaticus): 3 os., bonifika & laguna
- Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 4 os., laguna
- Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 4 os., laguna
- Veliki škurh (Numenius arquata): 9 os., laguna & bonifika
- Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., laguna & bonifika
- Vodomec (Alcedo atthis): 1 os., laguna & bonifika
- Vriskarica (Anthus spinoletta): 8 os., bonifika
- Travniška cipa (Anthus pratensis): 4 os., bonifika
- Siva pastirica (Motacilla cinerea): 1 os., bonifika
- Prosnik (Saxicola rubicola): 2 os., bonifika
- Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon): 1 os., bonifika (obročkana/ringed 5.1.)
- Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 2 os., bonifika
Pred centrom za obikosvalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok si lahko do konca marca 2024 ogledate razstavo “Semena za življenje”, nastalo v okviru projekta LIFE FOR SEEDS.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Goričko, Javnim zavodom Triglavski narodni park in Notranjskim regijskim parkom izvaja projekt LIFE FOR SEEDS – »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ« (LIFE20 NAT/SI/000253).
Projekt se osredotoča na varstvo treh habitatnih tipov omrežja Natura 2000, in sicer presihajočih jezer, suhih travnikov z orhidejami in travnikov z navadnim volkom. Glede na zadnje nacionalno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih za obdobje 2013-2018 so namreč vsi močno ogroženi s slabimi obeti za prihodnost.
V projektu želimo prispevati k izboljšanju stanja z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 širom Slovenije. Genetsko pestrost shranjenih semen bomo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen. Poleg tega bomo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000, med drugim tudi v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Pri obnovi bomo uporabili dve metodi – zeleni mulč (prenos sveže pokošene trave z zrelim semenom, ki pa še ni izpadlo) ter setev semenskih mešanic, nabranih s krtačnim strojem, ročnim sesalcem ali na roke.
Konkretne naravovarstvene aktivnosti bomo podprli s pripravo kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo kmete spodbujali k ohranjanju ekstenzivno obdelovanih travnikov, ter s številnimi izobraževalnimi dejavnostmi. Med njimi je tudi razstava Semena za življenje, ki je nastala v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna. Razstava prikazuje raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji.
Projekt LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253) sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo.
Poletna in jesenska selitev ptic sta tudi letos prinesli kar nekaj zanimivosti v Škocjanski zatok. Zadnji dan maja je bila v polslani laguni fotografirana rjava komatna tekica (Glareola pratincola), kar predstavlja šele tretji podatek te redke vrste za rezervat. Nato smo sredi junija zabeležili drugi podatek škrlatca (Carpodacus erythrinus), v septembru pa tudi drugi podatek peščenca (Calidris alba) za NRŠZ. Začetek jeseni, ki se pri nas začne že sredi poletja, je v Škocjanski zatok prinesel tudi kaspijsko čigro (Hydroprogne caspia), velike prodnike (Calidris canutus), temminckovega prodnika (Calidris temminckii), pukleža (Lymnocryptes minimus) in kar nekaj drugih zanimivih vrst, ki jih beležimo vsako leto. V septembru sta nas poleg jate sedmih belih štorkelj (Ciconia ciconia) in rdeče lastovke (Cecropis daurica) ponovno obiskala vsaj dva ribja orla (Pandion haliaetus), ki sta se nekaj tednov zadrževala v polslani laguni.
Prava senzacija tega leta pa je nastopila v začetku oktobra, ko je Škocjanski zatok ponovno postregel z novo vrsto ptice za Slovenijo: sinjim lebduhom (Elanus caeruleus). Gre za izvorno afriško ptico, ki v Evropi gnezdi večinoma le na Iberskem polotoku in na jugozahodu Francije, povsod drugje v Evropi pa velja za zelo redko vrsto. V Škocjanskem zatoku smo sinjega lebduha opazovali 2. oktobra 2023, ko je osebek posedal na vrhu suhega drevesa pred centrom za obiskovalce in kasneje tudi lovil po sladkovodnem močvirju. V rezervatu je bil prisoten le za kratek čas, zato ga je lahko občudovalo le nekaj srečnih opazovalcev.
V oktobru sta glavno pozornost vzbudili školjkarica (Haematopus ostralegus), ki se je nekaj dni hranila pred opazovalnico v polslani laguni in jata 66 kravjih čapelj (Bubulcus ibis) na mokrotnih travnikih. V novembru smo zabeležili dve sabljarki (Recurvirostra avosetta), kar predstavlja redek podatek te vrste v hladnem obdobju leta. Obenem smo v istem mesecu večkrat opazovali zapoznel osebek vijeglavke (Jynx torquilla), ki je občasno celo prepeval in za katerega ne izključujemo, da bo pri nas tudi prezimil.
Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na Facebook strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok – @skocjanskizatok.
V sklopu evropskega projekta NAMIRS (North Adriatic Sea Incident Response System), je 20. novembra 2023 potekala mednarodna vaja, katere cilj je bil preveriti pripravljenost in odzivnost na večje ekološke nesreče na morju in ob obali v severnem Jadranu. Projekt NAMIRS je bil ustanovljen z namenom razširitve in povezovanja obstoječih operativnih postopkov za ukrepanje ob onesnaženjih morja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo ter oblikovanja skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje na severnem Jadranu, s čimer bi prispeval k izvajanju Barcelonske konvencije v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.
Scenarij vaje je predvidel trčenje tankerja in trajekta v italijanskih teritorialnih vodah blizu Debelega rtiča, zaradi česar je izteklo približno 20000 litrov nafte v morje. Takoj po nesreči je na morje odplulo več čolnov, vlačilcev in celo helikopter, da bi skupaj omejili nastalo onesnaženje, medtem ko se je na palubo poškodovanega plovila spustila ekipa strokovnjakov, ki so jo sestavljali gasilci vseh treh držav, osebje pristaniških uprav, specializirano za varnost plovbe, ki so ocenili nevarnost požara ter nato preverili plovnost in varnost plovila.
Istočasno je bil na Lazaretu vzpostavljen štab Civilne zaščite, odgovoren za koordinacijo dela kopenske ekipe. V štabu so se hitro zbrali različni predstavniki, med njimi Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini, Direkcija RS za vode, Območno združenje Rdečega križa Koper, VGP Drava Ptuj, Služba za varovanje obalnega morja, Krajinski park Debeli rtič ter DOPPS. Ekipa delavcev VGP Drava Ptuj je z amfibijskim vozilom napeljala v morje plavajoče baraže za zamejitev oljnega madeža medtem ko je DOPPS z ekipo prostovoljcev poskrbelo za primerno ukrepanje ob pojavu zaoljenih ptic.
Po končani vaji so vsi udeleženci soglasno ugotovili, da je bil odziv vseh treh sodelujočih držav hiter in učinkovit, vendar so bile opažene nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnosti odpraviti
|
|
|
Vijeglavka, foto: Sandy Sancin
