Domov > Projekti > Zaključeni projekti > Ukrepi za prispevanje k blaženju in prilagajanju podnebnih sprememb > Odstranitev invazivnih tujerodnih vrst želv

Odstranitev invazivnih tujerodnih vrst želv

Na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok je poleg naše edine domorodne in zavarovane sladkovodne vrste želve močvirske sklednice (Emys orbicularis) prisotna tudi invazivna tujerodna vrsta Trachemys scripta, poznana s starim imenom kot popisana sklednica in novim kot okrasna gizdavka. Okrasna gizdavka je dolgo let veljala za priljubljeno terarijsko vrsto želve, ki izvira iz toplejših območij jugovzhodnega dela Severne Amerike. Danes je ena izmed najpogosteje izpuščenih tujerodnih živalskih vrst in glede na dosedanje ugotovitve močno invazivna.

Invazivna tujerdona želva rdečevratka (Trachemys scripta elegans), foto: Mirko Kastelictka

Na območju Škocjanskega zatoka so jo opazili že v 90. letih prejšnjega stoletja. Glede na zbrane podatke je v rezervatu močno razširjena z dvema podvrstama, in sicer rdečevratko (T. s. elegans) in rumenovratko (T. s. scripta). Potrjeni so tudi njuni križanci. Tretja opisana podvrsta – tenesejeva rdečevratka (T. s. troostii) zaenkrat še ni bila opažena. Poleg tega, da okrasna gizdavka na tem območju uspešno prezimi se tudi uspešno razmnožuje. Uspešno razmnoževanje na Primorskem je že bilo dokazano. Poleg tega je bilo z območja rezervata do sedaj zbranih več posrednih dokazov uspešnega razmnoževanja, kot so prisotnost osebkov različnih starosti, odsotnost deformacij oklepa značilnih za želve v ujetništvu in zabeleženi številni poskusi gnezditve.

Okrasni gizdavki (Trachemys scripta, podvrsta rdečevratka (T. scripta elegans), foto: Kim Ferjančič

Invazivna tujerodna okrasna gizdavka ima negativen vpliv na celoten ekosistem. Največjo grožnjo predstavlja vrstam, ki imajo podobne ekološke zahteve in s katerimi se hrani. Kot večja in napadalnejša vrsta želve lahko z domorodno močvirsko sklednico uspešno tekmuje za najboljša mesta za sončenje in najverjetneje za hrano ter mesta za odlaganje jajc. Poleg tega prenaša tudi številne patogene in zajedavce, ki so lahko nevarni za močvirsko skledico. Nekatere bakterijske okužbe ogrožajo tudi zdravje človeka.

Popisana sklednica podvrste rumenovratka (Trachemys scripta scripta), foto: Kim Ferjančič

Evropska unija je konec leta 2014 sprejela enega izmed ključnih predpisov, ki ureja področje tujerodnih vrst – Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Skladno z uredbo je bil določen seznam tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko Unijo. Z izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1141 z dnem 13. 7. 2016, o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, je bila na seznam uvrščena tudi vrsta Trachemys scripta z vsemi tremi opisanimi podvrstami. Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v Evropsko Unijo, razmnoževanja, gojenja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje.

Najverjetneje izropano gnezdo želv. Ker je iz ostankov lupine težko določiti ali gre za okrasno gizdavko ali močvirsko sklednico bomo lokacijo v prihodnje spremljali in poskušali ujeti samico med odlaganjem jajc. Foto: Kim Ferjančič

Zavod za varstvo narave je leta 2018 izdal dokument s strokovnimi podlagami za obvladovanje okrasne gizdavke kot močno razširjene invazivne tujerodne vrste v Sloveniji. V letu 2019 smo na območju rezervata začeli izvajati aktivne in preventivne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja okrasne gizdavke. Do konca leta 2019 je bilo odstranjenih 177 okrasnih gizdavk in do konca leta 2020 še dodatnih 161. Glede na ugotovitve ostaja okrasna gizdavka še vedno množično prisotna. Zaskrbljujoče je predvsem stanje na sladkovodnem delu rezervata ob laguni, imenovanem Jezerce. Na tem delu je namreč močvirska sklednica najštevilčnejša.