Domov > Projekti > Projekti v teku > Ukrepi za prispevanje k blaženju in prilagajanju podnebnih sprememb > Poročila

Poročila

Poročila za leto 2019

1. Izvedeni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivne tujerodne vrste želve popisane sklednice (Trachemys scripta) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v letu 2019

Pripravila: Kim Ferjančič
Datum: marec 2020
Priporočeno citiranje: Ferjančič K., Mozetič B., Rakar B., Lipej B., Stavber D. 2020. Izvedeni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivne tujerodne vrste želve popisane sklednice (Trachemys scripta) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v letu 2019 – Poročilo za leto 2019. DOPPS, Koper, 46 str.

Povzetek: V drugi polovici leta 2019 smo na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli aktivne in preventivne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivne tujerodne vrste želve popisane sklednice (Trachemys scripta). Ukrepi so del Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leto 2019 (Uradni list RS, št. 83/18) in izvedeni skladno z letnim programom dela Naravnega rezervata Škocjanski zatok za leto 2019, Uredbo EU št. 1143/2014 in strokovnim dokumentom Zavoda za varstvo narave (ZRSVN, 2018).

Od 15. julija do 24. oktobra 2019 smo na sladkovodnem delu rezervata izlovili in trajno odstranili 177 osebkov popisanih sklednic ter potrdili prisotnost podvrste rdečevratke (Trachemys scripta elegans) in rumenovratke (Trachemys scripta scripta). Med izlovljenimi osebki ni bilo nobene druge tujerodne sladkovodne vrste želve. Izlovljene popisane sklednice smo odpeljali v izbrano veterinarsko ambulanto, kjer so jih evtanazirali skladno z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13).

Popisano sklednico so v Škocjanskem zatoku in bližnji okolici opazili že v 90. letih, danes pa je na območju rezervata množično prisotna. Na sladkovodnem delu rezervata s površino dobrih 46 ha je iz podatkov o številu izlovljenih želv in lovnem naporu izračunana relativna številčnost 2,13 osebkov/10 lovnih dni in gostota 3,85 osebka/ha. Glede na rezultate je stanje zaskrbljujoče predvsem Jezercu, saj je številčnost popisane sklednice v tem sladkovodnem habitatu največja (3,15 osebkov/10 lovnih dni).

Na območju rezervata smo pregledali tudi potencialne lokacije za gnezda popisane sklednice. V mesecu juliju smo našli eno, v avgustu pa dve gnezditveni območji. Vsa gnezda so bila glede na sledi izropana. Najverjetneje gre za gnezda popisane sklednice, vendar pa tega še ne moremo z gotovostjo potrditi, saj je na območju rezervata prisotna tudi močvirska sklednica (Emys orbicularis).

V okviru obvladovanja popisane sklednice na območju rezervata smo izvedli tudi preventivne ukrepe. Oblikovali smo učno pripravo in učne liste, ki so bili zasnovani za različne starostne skupine učencev tako osnovnih kot srednjih šol. Kratko predstavitev smo pripravili tudi za študente tako naravoslovnih kot družboslovnih smeri. Problematiko popisane sklednice in izvedene ukrepe smo predstavili v sklopu vodenih ogledov.

🔗PDF poročila, datum zadnje spremembe 24.4.2020, **

——

2. Močvirska sklednica (Emys orbicularis) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Pripravila: Kim Ferjančič
Datum: marec 2020
Priporočeno citiranje: Ferjančič K., Rakar B., Stavber D. 2020. Močvirska sklednica (Emys orbicularis) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok – Poročilo za leto 2019. DOPPS, Koper, 31 str.

Povzetek: Na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok smo v drugi polovici 2019 začeli izvajati ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V skladu s predlogom za vključitev in financiranje iz sredstev programa Sklada za podnebne spremembe smo izvedli številne ukrepe za obvladovanje razširjenosti invazivne tujerodne želve popisane sklednice (Trachemys scripta). V okviru ukrepov je bil tudi namen pridobiti podatke o močvirski sklednici, ki je bila na območju rezervata potrjena že leta 1995 (Tome, 1996; DOPPS, 2012).

Terensko delo je potekalo od 15. julija do 24. oktobra 2019. Delo in s tem ciljno pregledovanje območja je bilo vezano na izlov popisane sklednice (Ferjančič in sod., 2020). Skupno smo v vrše ujeli in označili 28 močvirskih sklednic, največ na večjem sladkovodnem oknu Jezerce (24). Poleg Jezerca smo prisotnost močvirske sklednice potrdili tudi na močvirju Bertoške bonifike (4). Iz podatkov o številu ujetih močvirskih sklednic in zbranih podatkov iz preteklih sistematikih raziskav ter naključnih opazovanj je za ohranjanje močvirske sklednice na tem prostoru najpomembnejše večje sladkovodno okno Jezerce.

🔗PDF poročila, datum zadnje spremembe 24.4.2020, **

______________

**Do sedaj je bilo za invazivno tujerodno sladkovodno vrsto želve Trachemys scripta (Thunberg in Schoepff, 1792) v uporabi ime popisana sklednica, redkeje gizdava želva. Glede na znanstveno klasifikacijo to vrsto želve uvrščamo v razred plazilcev (Reptilia), red želv (Testudines), družino sklednic (Emydidae) in rod gizdavih želv (Trachemys). Ker ime popisana sklednica ni izpeljano iz rodovnega imena, je bilo s strani Herpetološkega društva predlagano ustreznejše ime, in sicer okrasna gizdavka (Lipovšek, 2019 v Trdoživ: Letnik VIII, Številka 1:21).

V obstoječem poročilu smo povzeli ime, ki se je do sedaj uporabljalo v strokovnih dokumentih. V vseh nadaljnjih objavah pa bomo za vrsto Trachemys scripta uporabljali novo predlagano ime – okrasna gizdavka. Imena podvrst pa ostajajo nespremenjena, in sicer rdečevratka za T. s. elegans, rumenovratka za T. s. scripta in tenesejeva rdečevratka za T. s. troostii.