Nadpovprečne temperature zadnjih nekaj mesecev so pospešile rast in cvetenje mnogih rastlin, številne dvoživke (npr. zelene rege) in plazilci so osatali aktivni tudi pozimi, nekatere ptice so se iz prezimovališč vrnile prej, nekateri osebki (vijeglavka, prosnik…) se na pot do prezimovališč sploh niso podali. Zato ni nič nenavadnega, da v prvi polovici aprila lahko opazujemo selivke, kot je na primer plevica, ki so se v preteklih letih pri nas ustavljale šele v mesecu maju.
Hitro rastoča vegetacija mestoma že otežuje opazovanje, kljub temu, smo ta teden opazili večje število plevic (14), žličarki, čopaste čaplje, na območju polslane lagune kaspijski čigri.

Sledi seznam zanimivejših vrst ptic, ki smo jih opazili v zadnjem tednu (12. – 18. 4. 2024):

• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 3 os., bonifika & laguna;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 14 os., bonifika;
• Žličarka (Platalea leucorodia): 2 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 20 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 4 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 2 os., laguna;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 10 os., bonifika & laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 4 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 6 os., laguna;
• Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia (Sterna caspia)): 2 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 53 os., bonifika & laguna;
• Beguljka (Riparia riparia): 10 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 13 os., bonifika & laguna;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 5 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 1 os., bonifika;
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 6 os., bonifika;

Kaspijska čigra, foto: Duša Vadnjal

Začenja se obdobje, ko se Škocjanski zatok spremeni v nekakšen vrtec v naravi.

Gnezditveno obdobje (april-avgust) je za živali najobčutljivejše. V tem obdobju je še toliko pomembnejše, da prav vsi obiskovalci dosledno upoštevate pravila obiskovanja rezervata; ne zahajate z učne poti, se ne vzpenjate na nasipe, pse sprehajate pod neposrednim nadzorom na (krajših) povodcih, ne trgate rastlin, ne vznemirjate živali s hrupom, se jih ne dotikate…

Vsakršno vznemirjanje za živali pomeni stres in nepotrebno porabo energije, ki bi jo sicer rabile za oskrbo svojih mladičev (varovanje, hranjenje…). V obdobju gnezdenja tudi mi upravljalci v rezervatu ne izvajamo nikakršnih posegov, izjema so morebitna nujna vzdrževalna dela, ki jih ne moremo prestaviti.
Prav vsi lahko prispevamo k lepšemu jutri za mnoge, vse bolj redke in ogrožene živali ter rastline. Hvala, ker vam ni vseeno.

Raca mlakarica z mladiči, foto: Iztok Zupan

Kdaj lahko v Škocjanskem zatoku opazimo največ vrst?
Ravno v teh dneh, tednih lahko v rezervatu opazimo največje število vrst – dvoživke, plazilce, žuželke… in seveda tudi ptice.
V zadnjem tednu smo na letoènji seznam dodali kaspijsko čigro, rakarja, čopasto čapljo in jezerskega martinca. Opazili smo tudi prve mladiče, in sicer par sivih gosi (Anser anser) s štirimi mladiči in race mlakarice (Anas plathyrhynchos) z 11 mladiči. V bližini učne poti malo pred opazovališčem h. št. 10 lahko opazite labodje gnezdo, iz opazovališča h. št. 10 lahko v vodi vidite plavajoče gnezdo liske (Fulica atra).

Sledi seznam zanimivejših opazovanj med 3. in 11. 4. 2024:

• Reglja (Anas querquedula (Spatula querquedula)): 2 os., bonifika & laguna;
• Kostanjevka (Aythya nyroca): 2 os., laguna;
• Bobnarica (Botaurus stellaris): 1 os., bonifika;
• Kvakač (Nycticorax nycticorax): 1 os., bonifika;
• Čopasta čaplja (Ardeola ralloides): 3 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 2 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 20 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 5 os., laguna;
• Togotnik (Philomachus pugnax (Calidris pugnax)): 3 os., bonifika;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 21 os., bonifika;
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., laguna;
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 18 os., laguna;
• Jezerski martinec (Tringa stagnatilis): 1 os., laguna;
• Veliki škurh (Numenius arquata): 2 os., laguna;
• Kozica (Gallinago gallinago): 3 os., bonifika;
• Navadna čigra (Sterna hirundo): 3 os., laguna;
• Kaspijska čigra (Hydroprogne caspia (Sterna caspia)): 3 os., laguna;
• Hudournik (Apus apus): 6 os., bonifika;
• Planinski hudournik (Apus melba (Tachymarptis melba)): 5 os., bonifika;
• Beguljka (Riparia riparia): 3 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 4 os., bonifika;
• Mlinarček (Sylvia curruca): 2 os., bonifika;
• Rakar (Acrocephalus arundinaceus): 1 os., bonifika;
• Taščična penica (Sylvia cantillans): 2 os., bonifika;
• Plašica (Remiz pendulinus): 1 os., bonifika;

Pa smo le dočakali višek pomladanske selitve, obdobje, ko lahko v Škocjanskem zatoku vidimo največje število različnih vrst ptic, med katerimi najdemo selivke, prezimovalke, celoletne vrste in gnezdilke. Med najzanimivejša opazovanja zadnjih dnih vsekakor sodijo rjavi galeb, kostanjevka, mali prodnik in črnorepi kljunač. Opazili smo tudi prvega hudournika, slavca, severnega kovačka, rumeno pastirico in breguljko.

Sledi seznam zanimivih vrst, opaženih med 29. 3. in 3. 4. 2024:

• Dolgorepa raca (Anas acuta): 1 os., bonifika;
• Reglja (Anas querquedula (Spatula querquedula)): 2 os., bonifika & laguna;
• Kostanjevka (Aythya nyroca): 1 os., laguna;
• Plevica (Plegadis falcinellus): 6 os., bonifika;
• Rjava čaplja (Ardea purpurea): 1 os., bonifika;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Postovka (Falco tinnunculus): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 18 os., bonifika & laguna;
• Mali deževnik (Charadrius dubius): 19 os., bonifika;
• Črna prosenka (Pluvialis squatarola): 1 os., laguna;
• Togotnik (Philomachus pugnax (Calidris pugnax)): 3 os., laguna;
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 7 os., laguna;
• Mali prodnik (Calidris minuta): 1 os., bonifika;
• Močvirski martinec (Tringa glareola): 11 os., bonifika;
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 4 os., laguna;
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 12 os., laguna;
• Črni martinec (Tringa erythropus): 4 os., laguna;
• Črnorepi kljunač (Limosa limosa): 1 os., laguna;
• Veliki škurh (Numenius arquata): 9 os., bonifika;
• Kozica (Gallinago gallinago): 9 os., bonifika;
• Rjavi galeb (Larus fuscus): 1 os., laguna;
• Beguljka (Riparia riparia): 2 os., bonifika;
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 11 os., bonifika;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 60 os., bonifika;
• Hudournik (Apus apus): 1 os., bonifika;
• Rumena pastirica (Motacilla flava): 6 os., bonifika;
• Smrdokavra (Upupa epops): 1 os., bonifika;
• Slavec (Luscinia megarhynchos): 1 os., bonifika;
• Taščična penica (Sylvia cantillans): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 6 os., bonifika;
• Severni kovaček (Phylloscopus trochilus): 1 os., bonifika;

Črnorepi kljunač, foto: Bojan Škerjanc

Ob Svetovnem dnevu voda so OŠ Elvire Vatovec Prade, Regionalni razvojni center Koper, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Društvo likovnih pedagogov Primorja organizirali 18. slikarski Ex tempore z naslovom »NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA«.

Dogodek, ki je združil 36 ljubiteljev umetnosti in narave vseh starosti, je potekal v petek, 22. marca 2024, na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Udeležilo se ga je 23 učencev tretje triade iz petih osnovnih šol Obalno-kraška regije ter člani Likovnega društva Solinar iz Pirana in Likovnih ustvarjalcev Vrtnica iz Portoroža. Na letošnjem Ex temporu organiziranem v okviru projekta POSEIDONE, je bila izpostavljena povezanost med mokrišči in ljudmi ter kako skupna prizadevanja prek projektov, kot je POSEIDONE, lahko prispevajo k ohranjanju teh dragocenih ekosistemov za prihodnje generacije.

O PROJEKTU POSEIDONE:
Projekt POSEIDONE je bil razvit v okviru programa Interreg Italija-Slovenija in je rezultat sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi partnerji ter si prizadeva za trajnostno rabo in varstvo morskega okolja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Projekt temelji na politiki zelena Evropa brez CO2 (ki za boj proti podnebnim spremembam, spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zeleno in modro infrastrukturo) ter sledi ciljem Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Glavni cilji projekta:
• ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti z vzpostavitvijo zelene in modre infrastrukture na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000,
• zmanjšanje turističnega pritiska na teh območjih,
• spodbujanje trajnostnega kmetijstva in avtohtonih rastlinskih sort.

Projekt POSEIDONE sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.

Ob lepem vremenu si selivke lahko privoščijo let na daljše razdalje z manj postanki, zato seznam zanimivih opazovanj na območju Škocjanskega zatoka ta teden prinaša manj novosti. Med zanimivejšimi opazovanji v zadnjih so bobnarica, večje število regelj, mala tukalica, priba, črna prosenka, bičja trstnica, brškinka in prvi grilčki.

Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v tem tednu:

• Siva gos (Anser anser): 30 os., bonifika;
• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 2 os., laguna;
• Dolgorepa raca (Anas acuta): 2 os., bonifika;
• Reglja (Anas querquedula): 11 os., bonifika & laguna;
• Kreheljc (Anas crecca): 106 os., laguna;
• Sivka (Aythya ferina): 18 os., bonifika & laguna;
• Čopasta črnica (Aythya fuligula): 1 os., bonifika;
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 9 os., bonifika & laguna;
• Bobnarica (Botaurus stellaris): 1 os., bonifika;
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 14 os., bonifika;
• Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus): 6 os., bonifika & laguna;
• Rjavi lunj (Circus aeruginosus): 1 os., bonifika;
• Mokož (Rallus aquaticus): 1 os., bonifika;
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 8 os., bonifika & laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 3 os., laguna;
• Črna prosenka (Pluvialis squatarola): 1 os., laguna;
• Priba (Vanellus vanellus): 2 os., bonifika;
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 8 os., laguna;
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 3 os., laguna;
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 17 os., laguna;
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 10 os., laguna;
• Veliki škurh (Numenius arquata): 6 os., bonifika;
• Kozica (Gallinago gallinago): 5 os., bonifika;
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 11 os., bonifika;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 60 os., bonifika;
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 1 os., bonifika;
• Travniška (mala) cipa (Anthus pratensis): 1 os., bonifika;
• Siva pevka (Prunella modularis): 1 os., bonifika;
• Brškinka (Cisticola juncidis): 1 os., bonifika;
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 1 os., bonifika;
• Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon): 1 os., bonifika;
• Kavka (Corvus monedula): 11 os., bonifika;
• Grilček (Serinus serinus): 2 os., bonifika;
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 1 os., bonifika;
• Plotni strnad (Emberiza cirlus): 1 os., bonifika;

Bičja trstnica, foto: Miroslav Kastelic

Februarja 2024 smo v sodelovanju z Univerzo v Jyväskylä (Finska), Univerzo v Bolzanu (Italija), Univerzo v Timișoari (Romunija) ter Univerzo v Ljubljani, Pedagoško fakulteto, uspešno oddali na razpis programa Erasmus+, projekt z naslovom »Creative Methodologies for Sustainability Education Inspired by Birds« v okviru programa Erasmus+.

Cilj projekta CREA+BIRD je spodbuditi učitelje k so-ustvarjanju in deljenju novih pedagoških orodij za kreativno izobraževanje o trajnostnem razvoju, kjer ptice služijo kot navdihujoča skupna tema. V nasprotju s tradicionalnimi metodami izobraževanja, ki temeljijo zgolj na prenosu dejanskega znanja, ta projekt poudarja celosten pristop; z inovativnim združevanjem znanstvenih podatkov in umetnosti, bodo v okviru projekta izdelana didaktična orodja za izobraževanje o trajnostnem razvoju in s tem izboljšano razumevanje medsebojne odvisnosti med človekom in naravo. Z uporabo sodelovalnih in participativnih raziskovalnih metodologij projekt stremi k izobraževanju učiteljev in študentov, obogatitvi izkušenj učenja ter spodbujanju aktivnega vključevanja v vprašanja trajnostnega razvoja.

V petek, 15. marca 2024, je na Fakulteti za turistične študije – Turistica v Portorožu potekal enodnevni simpozij “Zeleni dialogi v turizmu“, ki predstavlja vsebinsko nadaljevanje spominskega simpozija dr. Mateju Vranješu. Tematike simpozija so bile usmerjene v turizem v zavarovanih območjih in izzive upravljanja, sonaravni trajnostni razvoj, zelena arhitektura, aktivni turizem na prostem, interpretacija naravne in kulturne dediščine ter pomen uvrstitve zavarovanega območja v UNESCO program “Človek in biosfera” z vidika turizma.

Na simpoziju je bil predstavljen tudi Škocjanski zatok, ki je primer uspešne trajnostne prakse v razvoju Kopra. Zelena površina zmanjšuje urbane vplive in izboljšuje kakovost življenja ljudi, predstavlja pa tudi dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika. Rezervat je idealno območje za razvoj okolju prijaznega turizma, kar potrjuje naraščajoče, a še vedno obvladljivo število obiskovalcev po letu 2016. Temu se posveča posebna pozornost v okviru trenutnega Interreg projekta POSEIDONE »Promocija zelene in modre infrastrukture za nov okoljski razvoj«. Za ohranjanje izjemne biodiverzitete je ključna priprava marketinške strategije in programov obiska, ki bodo zagotovili ohranjanje območja ter spodbudili razvoj trajnostnega in odgovornega turizma.

Simpozij je bil organiziran v okviru aktivnosti projekta Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem (GDI UP).

Te dni so v Škocjanski zatok priletele nekatere značilne pomladanske selivke kot so kmečke in mestne lastovke, breguljke, polojniki in rdečenogi martinci. Opazili smo tudi bobnarico, slednja v Škocjanskem zatoku ne prezimuje več, v zadnjih letih se pojavlja le v obodbju pomladanske selitve, ko se iz prezimovališč v Sredozemlju vrača na gnezdišča v srednji, severni in vzhodni Evropi.

Sledi seznam ostalih zanimivih vrst, ki smo jih opazili v tem tednu:

• Siva gos (Anser anser): 28 os., bonifika;
• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 6 os., laguna;
• Konopnica (Mareca strepera): 5 os., bonifika;
• Žvižgavka (Mareca penelope): 74 os., laguna & bonifika;
• Kreheljc (Anas crecca): 168 os., laguna;
• Sivka (Aythya ferina): 26 os., bonifika & laguna;
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 29 os., bonifika & laguna;
• Bobnarica (Botaurus stellaris): 1 os., bonifika;
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 9 os., bonifika & laguna;
• Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus): 10 os., bonifika & laguna;
• Sokol selec (Falco peregrinus): 1 os., bonifika;
• Mokož (Rallus aquaticus): 3 os., bonifika;
• Polojnik (Himantopus himantopus): 5 os., laguna;
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 4 os., laguna;
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 3 os., laguna;
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., laguna;
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 12 os., laguna;
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 6 os., laguna;
• Veliki škurh (Numenius arquata): 2 os., bonifika;
• Kozica (Gallinago gallinago): 11 os., laguna & bonifika;
• Vodomec (Alcedo atthis): 1 os., laguna;
• Zelena žolna (Picus viridis): 1 os., bonifika;
• Vijeglavka (Jynx torquilla): 1 os., bonifika;
• Breguljka (Riparia riparia): 2 os., bonifika;
• Kmečka lastovka (Hirundo rustica): 1 os., bonifika;
• Mestna lastovka (Delichon urbicum): 1 os., bonifika;
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 2 os., bonifika;
• Žametna penica (Sylvia melanocephala): 1 os., bonifika;
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 4 os., bonifika;
• Plotni strnad (Emberiza cirlus): 1 os., bonifika;

Bobnarica, foto: Bojan Škerjanec

V zadnjem tednu so po zanimivosti izstopali grahasta in mala tukalica, tamariskovka, žličarka (12 v jati), žerjav in sabljarka, opazili pa smo tudi več beločelih deževnikov, rdečenogega in pikastega martinca, regljo, rjavko, vijeglavko in zapoznelo pinožo. V polslani laguni je prisotno tudi lepo število duplinskih kozark.

Sledi seznam z ostalimi zanimivimi vrstami ptic, ki smo jih opazili v tem tednu:

• Siva gos (Anser anser): 26 os., bonifika
• Duplinska kozarka (Tadorna tadorna): 10 os., laguna
• Konopnica (Mareca strepera): 8 os., bonifika
• Dolgorepa raca (Anas acuta): 1 os., bonifika
• Žličarica (Spatula clypeata): 54 os., laguna & bonifika
• Žvižgavka (Mareca penelope): 45 os., laguna & bonifika
• Kreheljc (Anas crecca): 122 os., laguna
• Reglja (Spatula querquedula): 1 os., bonifika
• Sivka (Aythya ferina): 19 os., bonifika & laguna
• Čopasta črnica (Aythya fuligula): 4 os., bonifika
• Rjavka (Aythya marila): 1 os., bonifika
• Pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmaeus): 16 os., bonifika & laguna
• Kravja čaplja (Bubulcus ibis): 20 os., bonifika & laguna
• Žličarka (Platalea leucorodia): 12 os., bonifika
• Sveti ibis (Threskiornis aethiopicus): 14 os., bonifika & laguna
• Kragulj (Accipiter gentilis): 1 os., bonifika
• Žerjav (Grus grus): 1 os., laguna
• Mokož (Rallus aquaticus): 3 os., bonifika
• Grahasta tukalica (Porzana porzana): 3 os., bonifika
• Mala tukalica (Porzana parva (Zapornia parva)): 1 os., bonifika
• Sabljarka (Recurvirostra avosetta): 1 os., laguna
• Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus): 4 os., laguna
• Priba (Vanellus vanellus): 2 os., laguna
• Spremenljivi prodnik (Calidris alpina): 4 os., laguna
• Pikasti martinec (Tringa ochropus): 1 os., bonifika
• Rdečenogi martinec (Tringa totanus): 1 os., laguna
• Zelenonogi martinec (Tringa nebularia): 13 os., laguna
• Veliki škurh (Numenius arquata): 8 os., bonifika
• Vijeglavka (Jynx troquilla): 1 os., laguna
• Vodomec (Alcedo atthis): 1 os., laguna
• Vriskarica (Anthus spinoletta): 1 os., bonifika
• Travniška cipa (Anthus pratensis): 23 os., bonifika
• Siva pastirica (Motacilla cinerea): 1 os., bonifika
• Prosnik (Saxicola rubicola): 3 os., bonifika
• Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus): 1 os., bonifika
• Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon): 1 os., bonifika
• Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita): 10 os., bonifika
• Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla): 1 os., bonfika
• Pinoža (Fringilla montifringilla): 1 os., bonifika
• Trstni strnad (Emberiza schoeniclus): 15 os., bonifika

Grahasta tukalica, foto: Domen Stanič